Število brezdomcev se je v zadnjih nekaj letih povečevalo v skoraj vseh državah EU, ugotavljata Feantsa - evropska krovna organizacija, ki združuje nevladne organizacije za brezdomstvo, in Fundacija Abbe Pierre v skupnem poročilu o stanovanjski izključenosti v Evropi.
V Sloveniji "uradno" okrog 2500 brezdomcev
Podatkov o brezdomni populaciji v Sloveniji sicer poročilo ne vključuje. Bojan Kuljanac iz Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice - društvo je član Feantsa - pravi, da je po podatkih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju brezdomstva, ljudi, ki obiskujejo njihove programe, prihajajo v zavetišča in razdelilnice hrane, prek 6000. A Kuljanac opozarja, da lahko nekateri hodijo tudi v več programov hkrati, vsaj v Ljubljani takšni zagotovo so. Kot pravi, pristojno ministrstvo govori o 2300 ljudeh, ki živijo na ulici, in ko je govora zgolj o tem, t. i. cestnem brezdomstvu, je po njegovih oceni ta številka blizu realni.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za STA pojasnili, da je bilo lani brezdomcev, ki so bili lani vključeni v obravnavo v okviru socialnovarstvenih programov, približno 2300 do 2500. A so tudi na ministrstvu opozorili, da gre pri tej oceni za tako imenovane "odkrite ali vidne" brezdomce. Številka namreč ne vključuje prikritih brezdomcev, kot so na primer osebe v postopku deložacije, najemniki brez najemne pogodbe, gospodinjstva v kratkotrajnih zasilnih nastanitvenih rešitvah, mladi brezposelni in drugi.
Evropejci preobremenjeni s stanovanjskimi stroški
Tudi omenjeno poročilo Feantsa in Fundacije Abbe Pierre opozarja še na druge vidike stanovanjske izključenosti. Kot navajajo, je v Evropi 24 milijonov gospodinjstev preobremenjenih s stanovanjskimi stroški. Številni živijo v neustreznih pogojih, se gnetejo v premajhnih bivališčih ali vlažnih stanovanjih. Da se bodo soočili z visokim bremenom stanovanjskih stroškov ali živeli v prenatrpanih stanovanjih, pa je veliko bolj verjetno za mlade med 16 in 24 letom starosti in tiste, ki niso državljani EU.
Po podatkih iz poročila so se za revna gospodinjstva - kot taka so opredeljena gospodinjstva s prihodki, ki ne dosega 60 odstotkov povprečja v državi - stanovanjski stroški od leta 2010 do leta 2016 povečali v treh četrtinah držav EU, v skoraj polovici držav za več kot 20 odstotkov. Revna gospodinjstva največji delež razpoložljivega dohodka za stanovanjske stroške porabijo v Grčiji (75 odstotkov), Danski (58 odstotkov), Nemčiji (51 odstotkov), Češki in Bolgariji (po 48 odstotkov). Slovenija je s slabimi 33 odstotki, kolikor od razpoložljivega dohodka revna gospodinjstva namenijo za stanovanja, pod povprečjem EU, ki znaša 42,1 odstotka.
Na cesti pristane vedno več mladih
Sicer pa na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zadnjih dveh letih opažajo, da se povečuje število brezdomcev, ki imajo težave v duševnem zdravju, ter mlajših brezdomcev. Med brezdomnimi osebami so tudi ženske, ki še v večji meri potrebujejo pomoč kot moški. Prav tako velik problem predstavljajo brezdomci, ki so odvisni od prepovedanih drog, in starejši brezdomci s pridruženimi zdravstvenimi težavami. Zato se trudijo, da se vzpostavljajo različne oblike pomoči za te skupine. Opozarjajo pa, da je pri posameznih skupinah nujno tudi sodelovanje ministrstva za zdravje.
