Z njo želi vlada preprečiti izvršbe nepremičnin, v katerih živijo dolžniki, katerih dolg ni visok. Novela po zatrjevanju ministrstva za pravosodje ponuja odgovor na t. i. socialne izvršbe, ko prihaja do deložacij zaradi nizkih zneskov, ki jih dolgujejo dolžniki. Novela sodišču tako nalaga obveznost, da v primeru, ko sta predmet izvršbe dolžnikovo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerih dolžnik živi, in je dolg očitno nesorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, o postopku obvesti center za socialno delo. Ta mora po prejetem obvestilu začeti izvajanje socialne pomoči.
Ugodnejši roki, mogoč tudi odlog
Prav tako novela prinaša dodatno varovalko, s katero omogoča, da lahko dolžnik tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj se opravi izvršba na drugi nepremičnini. Omogoča tudi odlog izvršbe, ko obstaja realna možnost, da bo dolg poplačan.
Podlaga za uvedbo spletnih dražb
Novela prinaša tudi zakonsko podlago za uvedbo spletnih dražb za premičnine in nepremičnine v sodnih postopkih. Tovrstne dražbe bodo po prepričanju ministrstva prispevale k boljši izvedbi prodaje premičnin in nepremičnin, preprečile zlorabe, z njimi pa bo mogoče doseči tudi optimalnejšo ceno. "Z uvedbo spletne dražbe bodo zaradi prekinitve stika med dražitelji tudi zmanjšana tveganja medsebojnih dogovarjanj in izsiljevanj med ponudniki, ki so prisotna pri izvršbi na nepremičnine," so pojasnili na ministrstvu.
Še pomnite primera Vaskrsić?
Vlada je sicer novelo zakona o izvršbi in zavarovanju napovedala po tistem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice Zoranu Vaskrsiću, ki so mu upniki za v124 evrov osnovnega dolga zarubili hišo, dosodilo 85.000 evrov odškodnine. Slovenija je po ugotovitvah evropskega sodišča v tem primeru kršila 1. člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine.
