Srbski predsednik Aleksandar Vučić je okoli 10. ure pristal na zagrebškem Letališču Franjo Tuđman in se takoj odpravil do urada hrvaške kolegice Kolinde Grabar-Kitarović na Pantovčaku. V Zagrebu pa ob prvem obisku Vučića vbadajo izredne razmere, srbskega predsednika varujejo ostrostrelci in policisti v civilu.
Obisk je namreč v delu hrvaške javnosti - predvsem združenjih, ki izhajajo iz časa vojne na Hrvaškem - izzval veliko negodovanja in približno 200 protestnikov se je zbralo na Trgu bana Jelačića (na Trg svetega Marka jim policija ni dovolila in jih je zjutraj preusmerila). Vučić je že prispel do urada hrvaške predsednike, med potjo, ko je policija povsem zaprla promet, pa je vozilo srbskega predsednika spremljal tudi policijski helikopter.
"Ne razburjam se zaradi kampanje, ki poteka na Hrvaškem proti meni, del mojega posla je, da se ne odzovem osebno, ampak da delujem v interesu Srbije in njenih državljanov," je dejal Vučić pred obiskom.
"Ne bojim se prihoda, tam bodo poskrbeli zame, ne obremenjujem se s tem in me to sploh ne zanima. Moje delo je, da skrbim za narod in da narod skrbi zame," je nadaljeval. Med drugim se bo Vučić srečal s kardinalom Josipom Bozanićem in najvišjimi predstavnikom hrvaške katoliške cerkve.
Dodal je še, da je pripravljen na pogovor s predsednikom vlade Plenkovićem o vojni odškodnini. "Za nas ni tabu tem in Plenković bo dobil odgovore in resen odgovor," napoveduje Vučić.
Vučić zagotavlja, da se je za pot na Hrvaško odločil zato, da "skupaj naredimo nekaj za prihodnost". Ker del hrvaške javnosti zahteva srbsko opravičilo za dogajanje v vojni, Vučić odgovarja, da je bolj kot opravičilu, za katerega ne ve, kaj bi koristil vsem skupaj, naklonjen temu, da se kaj postori za Srbe na Hrvaškem in Hrvate v Srbiji.
"Mir in stabilnost sta moji osnovni sporočili, ampak Srbija ne bo oslabljena le zato, da bi bil nekdo drug zadovoljen. Ne dovolim – in tudi moja odgovornost je, da tega ne dovolim –, da bi bila Srbija ponižana. Moj cilj je močna Srbija, ki ima dobre odnose s sosedami, in za to se mi ni treba nikomur zagovarjati". Dodal je, da je menil, da imata državi različne poglede le na dogajanje v 90-ih letih prejšnjega stoletja, da pa očitno razlike v pogledu na zgodovino segajo dlje, tudi v času 2. svetovne vojne.
