Ameriški predsednik Donald Trump, ki zatrjuje, da ni nikoli sodeloval z Rusi in se ne boji preiskave posebnega tožilca Roberta Muellerja, je po poročanju New York Timesa lani junija poskušal odstaviti Muellerja. Premislil si je, ko mu je odvetnik Bele hiše Donald McGahn zagrozil z lastnim odstopom.
New York Times pri svojem poročanju navaja štiri anonimne vire, ki so seznanjeni z dogajanjem. Trumpov odvetnik Ty Cobb je sporočil, da zadeve ne bodo komentirali iz spoštovanja do Muellerjevega urada in procesa. Mueller naj bi za to vedel že nekaj mesecev.
V četrtek je močno odmevala Trumpova izjava, da se bo z veseljem pustil zaslišati Muellerjevim preiskovalcem pod prisego, čeprav jo je v isti sapi razveljavil s trditvijo, da bo glede tega vseeno raje poslušal odvetnike. Ti naj bi mu svetovali, naj ne govori s preiskovalci, še najmanj pod prisego.
Kot je znano, si je Trump Muellerja sam nakopal za vrat, ko je maja lani odpustil direktorja ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Jamesa Comeyja. Pravosodni minister ZDA Jeff Sessions se je sam izločil iz preiskav ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016, ker je zanikal srečanja z ruskim veleposlanikom, ki so se seveda zgodila.
Nadzor nad preiskavo ruske afere je padel na namestnika Sessionsa Roda Rosensteina, ki ga je Trump izkoristil za utemeljitev odpustitve Comeyja, Rosenstein mu je uslugo vrnil z imenovanjem posebnega tožilca Muellerja. New York Times poroča, da je Trump zaradi tega hotel odstaviti tudi Rosensteina.
Seznam želja za odstavitev zaokroža tudi Sessions, na katerega je Trump še vedno jezen, ker se je izločil iz ruske preiskave in ga ni zaščitil.
Trump je v letu dni spoznal, da vodenje ZDA ni isto kot vodenje oddaje Vajenec ali njegovega poslovnega imperija, kjer je lahko odpuščal po mili volji. Tehnično gledano lahko pokaže vrata tako Sessionsu kot Rosensteinu in Muellerju, vendar bi lahko bile politične posledice prehude, država pa bi zanesljivo padla v ustavno krizo.
To je Trumpu junija lani razložil pravnik Bele hiše McGahn, ko mu je predsednik naročil, naj Rosensteinu ukaže, da odpusti Muellerja. Rosenstein bi tako zahtevo zavrnil in Trump bi moral odpustiti njega ter najti zamenjavo, ki pa jo mora potrditi senat, kjer bi tedaj že hudo vrelo tudi med republikanci.
Trumpova ekipa osebnih odvetnikov je, preden jo je julija lani prevzel Cobb, iskala razloge za odpustitev Muellerja. Našla je tri, ki jih je Trump sprejel in skušal uporabiti. Najprej je bil to spor okrog članarine, zaradi česar je Mueller pred leti preklical članstvo v Trumpovem klubu za golf v Virginiji. Zaradi tega naj ne bi bil več nepristranski do predsednika.
Drugi razlog je bil, da je Mueller nazadnje delal za pravniško firmo, ki je v preteklosti zastopala predsednikovega zeta Jareda Kushnerja. Tretji razlog pa, da je imel Trump Muellerja na seznamu možnih naslednikov Comeyja na čelu FBI.
McGahn je vse razloge zavrnil kot neutemeljene, predsednika posvaril, da bo s to potezo še bolj utrdil sume o oviranju preiskave in katastrofalno ogrozil svoj položaj. McGahn je dejal, da bo prej odstopil, kot pa izvršil Trumpov ukaz in predsednik si je premislil.
Trumpu naklonjeni mediji in nekateri republikanci v kongresu že od poletja lani vodijo aktivno kampanjo proti Muellerju in FBI. Uvodoma zaradi tega, ker so nekateri od preiskovalcev v preteklosti denarno podpirali demokratske kandidate. Republikanec Mueller pri najemanju ekipe ni smel spraševati o strankarski pripadnosti, ker bi s tem kršil zakonodajo.
Trump je od julija naprej poslušal Cobbove nasvete, da nima kaj pridobiti z napadi na posebnega tožilca in je umiril kritike. Še prej je za New York Times izjavil, da bo morebitna preiskava njegovih financ in financ njegove družine prekršek, po katerem bo moral Muellerja odpustiti.
Mueller namreč preiskuje vse, na kar naleti in Trump se lahko za to zahvali le sam sebi. Comey je preiskoval le vpletanje Rusije v volitve in morebitno sodelovanje Trumpove kampanje z Rusi. Mueller sedaj preiskuje tudi oviranje preiskave, med drugim zaradi odpustitve Comeyja, finančne zveze in morebitna druga kazniva dejanja, na katera naleti med preiskavo.
