Novice Svet24

STA

Vsakih pet let v Sloveniji izpeljejo mednarodno raziskavo bralne pismenosti za četrtošolce. Zadnja kaže nenehen napredek, čeprav še zmeraj ni dosežen zastavljeni cilj. Petina anketiranih otrok namreč sploh ne razume, kaj bere. Odgovori na papirju so sicer zadovoljivi, toda znanje slovenskih osnovnošolcev je, vsaj po zadnjih rezultatih, porazno.

Po katastrofalnih rezultatih iz leta 2013 se je Slovenija odločila, da v raziskavi, ki je zajela populacijo osmošolcev, sploh več ne bo sodelovala. Manj kot 0,2 odstotka učencev je bilo kritičnih mislecev, kar je bistveno pod evropskim povprečjem (5–6 odstotkov).

Tudi rezultati bralne pismenosti na računalniku za četrtošolce so skrb vzbujajoči.

Otroci bogatejših staršev napredujejo hitreje

V zadnji raziskavi bralne pismenosti je sodelovalo 160 slovenskih šol in 5000 otrok, starih približno deset let. Predstavnica Slovenije v tej organizaciji Eva Klemenčič, sicer raziskovalka na Pedagoškem inštitutu, poudarja, da je bralna pismenost ključna za sposobnost samostojnega učenja. Kot so ugotovili, pa na pismenost slovenskih osnovnošolcev še vedno močno vpliva tudi socialni položaj družine, v kateri otrok živi. Povezava pismenosti in ekonomskega statusa še vedno ostaja pomembna, kar je skrb vzbujajoče. »Višji socialno-ekonomski status se po navadi povezuje s hitrejšim napredkom otroka. Učenci staršev z boljšim socialno-ekonomskim položajem so po navadi bolj bralno pismeni,« je eno izmed ugotovitev strnila Klemenčičeva.

Petina je slabih bralcev

A kljub napredku in boljšim rezultatom kot v preteklosti je skrb vzbujajoč podatek, da je kar petina četrtošolcev slabih bralcev. Kar dejansko pomeni, da berejo, a ne razumejo besedila. »To jim povzroča tudi težave pri samostojnem učenju. Če so zamudili prve korake pri opismenjevanju, jih zelo težko nadoknadijo, posledice imajo praktično celo življenje,« poudarja Klemenčičeva.

V raziskavi so preverjali tudi, kako na znanje oziroma pismenost osnovnošolcev vplivajo drugi dejavniki: število knjig, ki jih imajo učenci doma, izobrazba in zaposlitev staršev ...

»Naši učenci znajo več kot v letih 1991, 2001, 2006 in 2011, a je napredek zelo neenakomeren. 16 izobraževalnih sistemov je preverjalo bralno pismenost tudi na računalniku. Slovenski četrtošolci so boljši bralci na papirju kot na računalniku (spletu). Pokazala pa se je razlika med spoloma: na računalniku berejo deklice bolje kakor dečki,« pravi Klemenčičeva.

Profimedia

Le 0,2 odstotka učencev je kritičnih mislecev, ki znajo poiskati informacije na spletu. V primerjavi s povprečjem EU, ki je petodstotno, je ta rezultat katastrofalen. Ni učinka Slovenija veliko vlaga v tehnologijo, v opremljenost šol, učitelji so deležni izobraževanj na tem področju, v e-šolstvu je sodelovala večina učiteljev, a na znanju učencev se to kaj dosti ne pozna. 

Kje je rezultat vlaganj?

Kako dobri smo na področju računalniške in informacijske pismenosti, pa tokrat Slovenija ni preverjala. Zadnja raziskava na tem področju je bila izvedena leta 2013. Glede na to, koliko Slovenija vlaga v to, se rezultati iz leta 2013, ki jih je pridobila Klemenčičeva, zdijo porazni. Računalniško pismenost preverjajo pri učencih v osmem razredu. Le 0,2 odstotka učencev je kritičnih mislecev, ki znajo poiskati informacije na spletu. V primerjavi s povprečjem EU, ki je petodstotno, je ta rezultat katastrofalen.

»Kljub temu, da je vse več naprav, da tehnologija napreduje, se to ne kaže pri znanju osnovnošolcev. Dokler smo učencem dali nalogo, da so le sledili navodilom, so bili rezultati zadovoljivi, ko pa so morali samostojno delati, so bili rezultati zelo slabi. Po navodilu še nekako najdejo rešitev, samostojno delo pa močno šepa. Slovenija veliko vlaga v tehnologijo, v opremljenost šol, učitelji so deležni izobraževanj na tem področju, v e-šolstvu je sodelovala večina učiteljev, a na znanju učencev se to kaj dosti ne pozna. Gotovo je na mestu vprašanje, kakšna so potem bila ta izobraževanja za učitelje,« je kritična Klemenčičeva.

Zakaj nas več ne zanima neodvisno merjenje znanja

Ali se je v teh letih kaj spremenilo, sicer ni znano. Po poraznih rezultatih iz leta 2013 se je Slovenija namreč odločila, da v tej raziskavi več ne bo sodelovala. Po mnenju Klemenčičeve to ni prava poteza, bolje bi bilo poiskati vzroke za porazne rezultate in najti načine, kako jih izboljšati, da bodo sredstva in vlaganja upravičila svoj namen.

Seveda to ni edina neodvisna raziskava, za katero se je Slovenija v zadnjih letih odločila, da za zdaj v njej ne sodeluje. Po dvajsetih letih ne sodelujemo več niti v raziskavi, ki preverja stanje osnovnošolske matematike in naravoslovja (TIMSS). »Zakaj države več ne zanimajo neodvisno merjenje znanja osnovnošolcev in takšna merjenja, ki nas primerjajo z drugimi izobraževalnimi sistemi?« se sprašuje Klemenčičeva.