Sezona gripe je tik pred vrati in spet se je začela vojna med privrženci in nasprotniki cepljenja. Slednji verjamejo, da nas velike farmacevtske družbe poskušajo na takšen in drugačen način zastrupiti. Cepiva tudi povezujejo z raznimi boleznimi, kot sta alzheimerjeva bolezen in avtizem, čeprav so številne študije ovrgle vsakršno povezavo. In treba je omeniti, da gripa ni nedolžna bolezen, saj vsako leto zaradi nje po svetu umre okoli 250.000 ljudi.
Virus v cepivu
Imunski sistem
Trditve, da cepljenje oslabi imunski sistem, ne držijo. Lahko povzročijo določene težave pri ljudeh, ki že imajo oslabljen imunski sistem, a samo če vsebujejo žive viruse. Cepiva proti gripi jih ne.
Antivakcionisti so predvsem napadli cepiva, češ da vsebujejo viruse gripe, ki okužijo telo. To je delno res. Cepiva vsebujejo onemogočene viruse, ki človeka ne morejo okužiti, vendar pa prisilijo telo, da začne samo proizvajati protitelesca, in tako v prihodnosti ne moremo zboleti zaradi virusa gripe. Cepivo začne delovati približno dva tedna po vbrizgu.
Živo srebro
Eden glavnih napadov na cepiva proti gripi, ki so se pojavili v zadnjem času, pa je, da cepiva vsebujejo živo srebro, ki je izjemno strupeno. Cepiva lahko vsebujejo preservativ, imenovan timerosal, ki ga telo razgradi v etil živo srebro. Za človeško telo pa je nevaren le metil živo srebro. Etil živo srebro pa gre skozi telo dokaj hitro in številne študije so pokazale, da je popolnoma varen. Težave lahko povzroča pri novorojenčkih, ki jih tako ali tako ne cepijo proti gripi. V otroška cepiva pa timerosala, ki naj bi po mnenju antivakcionistov povzročal avtizem, že leta ne dajejo več. Kljub temu je primerov avtizma vse več.
Alzheimerjeva bolezen
Obstaja manjša povezava med cepivom pandemrix (za virus H1N1) in narkolepsijo.
Trditve, da cepiva proti gripi povzročajo alzheimerjevo bolezen, ne držijo. Več študij je dokazalo, da ni nobene povezave med cepivi in boleznijo, leta 2001 pa je ena študija celo pokazala, da cepiva zmanjšujejo možnost te bolezni. Treba je tudi omeniti, da farmacevtska podjetja najmanj zaslužijo s cepivi, in številke kažejo, da zaradi tega tudi najmanj vlagajo vanje. V bistvu jim večje dobičke prinašajo zdravila, ki jih prodajajo ljudem, ki se ne cepijo. Ocena trga s cepivi je okoli 24 milijard dolarjev, kar se sliši ogromno, a gre za samo od dva do tri odstotke farmacevtskega trga. Torej če se oseba ne cepi, da ne bi podpirala farmacevtskega posla, v bistvu doseže nasproten učinek.
