V svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane letno. Samo v Evropi 88 milijonov ton, kar znaša kar 143 milijard evrov. Po podatkih, ki so jih predstavili Ekologi brez meja, v Sloveniji letno zavržemo 73 kilogramov hrane na prebivalca. Kar 19 odstotkov vseh zavržkov pridelajo v obratih za strežbo, med katere spadajo tudi javne ustanove.
Visoki stroški
Bolnišnice, domovi za ostarele, šole in vrtci v Sloveniji dnevno postrežejo 1,100.000 obrokov, v teh ustanovah pa se prehranjuje kar 366.000 ljudi. Podatki, zbrani v raziskavi v sklopu projekta Ne meč'mo hrane stran, kažejo, da slovenske bolnišnice letno zavržejo 5700 ton hrane, domovi za starejše občane pa 3060 ton. Največkrat se zavržejo juhe, solate in sadje. Nepostrežene in nedotaknjene hrane je v domovih za ostarele 27 odstotkov od vse pripravljene hrane, v bolnišnicah pa celo tretjina. Strošek zavržene hrane na en obrok za bolnišnice je tako 46 centov, za domove za ostarele pa 20 centov.
Presenetljivi vzroki
Če ste pomislili, da je vzrok za ogromne količine zavržene hrane slaba oziroma slabo pripravljena hrana, ste se zmotili. Glavni vzroki naj bi bil organizacijski in komunikacijski. Vsaj tako trdijo Ekologi brez meja. Raziskava naj bi namreč pokazala, da se tako v domovih za ostarele kot bolnišnicah prepogosto dogaja, da podatki o tem, kdo bo jedel in koliko obrokov je potrebnih, niso ažurni in obroke dobivajo tudi tisti, ki so na operacijah, terapijah ali preiskavah.
Čudežni nasmeh
Poleg izboljšanja organizacije sistema prehranjevanja avtorji raziskave med ukrepe, ki bi zmanjšali količino zavržene hrane, uvrščajo tudi nekaj mehkih prijemov. Tako menijo, da bi se več obrokov pojedlo, če bi bili postreženi z nasmehom oziroma pozitivnim odnosom, veliko pa bi lahko pripomogla tudi menjava strežbe na pladnjih s streženjem iz servirnih posod.
