Slovo

Za vedno se je poslovil človek, ki je rešil svet

J.P.
18. 9. 2017, 21.36
Posodobljeno: 19. 9. 2017, 08.07
Deli članek:

Nekaj mu je pravilo, da je domnevna izstrelitev ameriških jedrskih konic zgolj napaka v sistemu. Podpolkovnik je k sreči zaupal svojemu instinktu.

Profimedia
Sovjetske oblasti nikdar niso prepoznale njegovih zaslug.

Sovjetski podpolkovnik, čigar trezna glava je svet rešila pred jedrsko vojno, se je za vedno poslovil. Imel je 77 let.

Profimedia

26. september 1983. Stanislav Petrov je bil na dolžnosti na skrivni lokaciji lučaj iz Moskve, ko se je na zaslonu radarja prikazalo pet izstrelkov, ki naj bi jih proti Sovjetski zvezi izstrelile Združene države Amerike. Protokol Rdeče armade je narekoval povratni udarec, a je takrat 44-letni Petrov bolj kot navodilom zaupal glasu, ki mu je pravil, da gre za lažni alarm.

Profimedia

Profimedia
Stanislav Petrov

Preveval ga je dvom

»Oglasila se je sirena, jaz pa sem obsedel, strmeč v velik zaslon, na katerem je pisalo ’izstrelitev’,« je leta 2013 povedal za BBC. »Moral bi le seči po slušalki in že bi bil na vezi z vrhovnimi poveljniki.« A namesto, da bi sprožil tretjo svetovno vojno, je prijavil napako v sistemu.

Pozneje je priznal, da ga je preveval dvom. »Triindvajset minut pozneje sem sprevidel, da se ni zgodilo nič. Če bi se zgodil napad, bi takrat že vedel. Tako zelo mi je odleglo,« je dejal.

Kako tudi ne.

Profimedia

Pozneje se je izkazalo, da je bil lažni alarm posledica odseva sončnih žarkov z oblakov, kar je satelit zamenjal za izstrelitev. »Pametnejši smo od računalnikov,« je leta 2010 pribil za Der Spiegel. »Mi smo jih ustvarili.«

Zgodilo se je na vrhuncu hladne vojne – le tri tedne po tistem, ko so Sovjeti sestrelili korejsko potniško letalo. Umrlo je vseh 269 ljudi na krovu.

Zasluge priznane šele leta 1998

Petrov se je 9. septembra 1939 rodil v Vladivostoku. Njegov oče je bil pilot v drugi svetovni vojni. Šolal se je na kolidžu sovjetskih letalskih sil v Kijevu.

Sovjetske oblasti nikdar niso prepoznale njegovih zaslug. Nasprotno, bil je okaran, ker incidenta ni pravilno vnesel v dnevnik. Njegova zgodba je postala znana šele leta 1998, ko je vojaški poveljnik Yury Votintsev objavil svoje spomine. Od takrat je bil prejemnik več nagrad za svoje zasluge, med drugim tudi Dresdenske nagrade za mir. Leta 2014 so o njem posneli dokumentarec The Man who Saved the World.

19. maja je umrl v moskovskem predmestju Fryazino, kjer je živel sam, a je svet za to izvedel šele včeraj.

Vzrok smrti ni znan. Za seboj je pustil sina in hčerko.