Brazilija je prva
Od leta 1955 dalje na skoraj vsaki Generalni skupščini združenih narodov prvo besedo dobi predstavnik Brazilije. Zakaj? Brazilski predstavnik je predsedoval prvima dvema skupščinama in ta vrstni red je postal kar tradicionalen. Braziliji načeloma sledijo ZDA, kot država, ki gosti skupščino. Lani je takratnega ameriškega predsednika Baracka Obamo sicer prehitel predsedniki Čada Idriss Deby, ker je Obama zamudil.
Nihče se ne drži omejitev
Države so se dogovorile, da bodo govori predstavnikov dolgi le 15 minut. A mnogo voditeljev se te omejitve ne drži. Niti približno. Nekdanji libijski voditelj Omar Moamer el Gadafi je pri svojem prvem obisku generalne skupščine leta 2009 govoril eno uro in 36 minut, absolutni rekorder pa je kubanski revolucionar in takratni premier te karibske države Fidel Castro, ki je leta 1960 na podiju stal in govoril kar 4 ure in 29 minut.
Ne bomo te poslušali
Nestrinjanja so v diplomaciji pogosta. Na zasedanjih Generalne skupščine pa se ta običajno pokažejo z odhodom iz dvorane. Leta 2010 so denimo skupščino, med govorom takratnega iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, zapustili delegati iz ZDA ter nekaterih evropskih držav, saj je Ahmadinedžad ostro kritiziral zahodne države. Lani je zasedanje zapustilo več delegatov iz latinsko-ameriških držav, ko je na podij stopil brazilski predsednik Michel Temer. Voditelji so ga namreč obtožili, da je do oblasti prišel z nedemokratičnim državnim udarom.
Bes in jeza
Najbrž je najbolj znan primer nenavadnega obnašanja na zasedanju generalne skupščine ZN tisti iz leta 1960, ko se je takratni sovjetski premier Nikita Hruščev na anti-sovjetski govor filipinskega delegata odzval tako, da je sezul čevelj in z njim udaril po mizi. Čeprav si pričanja niso enotna o tem, ali se je to zares zgodilo oziroma kako močan je bil izraz jeze Hruščeva, video posnetki pa so se izgubili, njegova družina verjame, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo.
Zanimive žaljivke
Leta 2006 je takratnega predsednika ZDA Georga Busha mlajšega nasledil venezuelski predsednik Hugo Chavez. Ko je stopil na podij je namreč zamahnil z dlanjo pred svojim nosom in dejal, da je pred njim govorniško mesto zasedel hudič in, da še vedno smrdi po žveplu. Nato je vsem udeleženim v branje priporočil knjigo ameriškega avtorja Noama Chomskyija.
