Če bi se strinjali, da je arbitražna sodba resnično ugodna za Hrvaško, bi bila najbolj enostavna rešitev tudi njena uveljavitev, a kako to pojasniti hrvaškim volivcem, se sprašuje zagrebški časnik.
Spominja, da Hrvati niso naklonjeni prepustitvi niti enega kvadratnega centimetra ozemlja, ki ga imajo za svojega, z arbitražno sodbo pa so dobili samo četrtino Piranskega zaliva namesto polovice, ki so jo zahtevali. Poleg tega bo takšna odločitev negativno vplivala na rešitev sporov o meji z ostalimi hrvaškimi sosedami, dodaja.
Trije scenariji
Kot prvi možni scenarij navaja strinjanje z arbitražno sodbo, a tako, da se ta preoblikuje v navidezno nov dvostranski sporazum, v katerem bi Hrvaška zahtevala, da slovenski in hrvaški ribiči lahko lovijo z obeh strani meje v Piranskem zalivu. Ocenjuje, da poteze hrvaškega premierja Andreja Plenkovića zaenkrat gredo v tej smeri, ker kaže skrb za ribiče, s katero naj bi v javnosti omilil sprejetje sodbe, zapakirane v novo embalažo.
Na ta scenarij se navezuje možnost popolnoma novega dvostranskega sporazuma, ki ne bo samo modifikacija arbitražne sodbe, temveč "neka zvrst kondominija". Vprašanje je le, zakaj bi Slovenija to sprejela, saj je to že zavrnila v 90. letih.
Večernji list meni, da so se okoliščine spremenile ter da je povsem jasno, da Slovenija ne more dobiti izhoda na odprto morje niti v primeru, ko ima izrazito naklonjene sodnike. "Junction" se je pokazal kot navadna fatamorgana, poudarja.
Koordinirano upravljanje
Časnik omenja, da obstaja široka možnost za kompromis, ko gre za skupno upravo v Piranskem zalivu, kot je to dogovorjeno v primeru spora Nizozemske in Nemčije ob ustju reke Ems. To pomeni, da bi Hrvaška in Slovenija vzpostavili mehanizme učinkovitega koordiniranega upravljanja v Piranskem zalivu, ljudje ki živijo ob obalah, pa ne bi ne čutili, da obstaja meja.
Nova pogajanja
Tretji scenarij pa bi bil poskus, da bi Slovenijo pripeljali za pogajalsko mizo in jo proti njeni volji vključili v razprave o različnih predlogih dvostranskih rešitev spora o meji. Arbitražna sodba bi tako postala samo ena izmed teoretičnih scenarijev za končni dogovor.
Treba je računati tudi na to, da je slovenska vlada v predvolilnem letu ter da ne bo mogla sprejeti nobene rešitve, razen uveljavitve arbitražne sodbe. "Tako bo ostalo, dokler vsem v Sloveniji ne bo jasno, da Hrvaška ne more sprejeti dobesedne uveljavitve sodbe. Za to pa mora miniti nekaj mesecev soočanja z resničnostjo," sklene časnik.
