Deset smrtnih žrtev je potres zahteval v zvezni državi Oaxaca, tri v zvezni državi Chiapas in dve v zvezni državi Tabasco. V mehiški zvezni državi Tabasco je umrl dojenček, ker zaradi izpada elektrike ni deloval aparat za umetno dihanje. Še en otrok je umrl, ko se je zaradi potresa porušil zid.
Magnituda potresa, ki je imel epicenter 137 kilometrov jugozahodno od okraja Tonala v zvezni državi Chiapas na globini 19 kilometrov, je bila po zadnjih navedbah mehiškega seizmološkega inštituta 8,2.
Ameriški geološki inštitut USGS je medtem zabeležil magnitudo 8,1, kar je enako kot ob potresu leta 1985 v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, ki je zahteval 10.000 smrtnih žrtev. Po navedbah mehiškega seizmološkega inštituta bi lahko bil to najmočnejši potres, ki so ga doslej zabeležili na tem območju.
V zveznih državah Chiapas in Oaxaca so oblasti prebivalce obalnih mest pozvale, naj se umaknejo na varno, ker pričakujejo cunami. Mehiška civilna zaščita je posvarila pred več kot štiri metre visokimi valovi
Tresenje tal so med drugim občutili v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico ter mehiških zveznih državah Puebla, Veracruz in Guerrero.
Kot poročajo lokalni mediji, je močno tresenje tal trajalo najmanj minuto.
Pristojne oblasti so izdale opozorilo pred cunamijem. Morebitni cunami bi lahko ogrozil obale Mehike, Gvatemale, Salvadorja, Kostarike, Nikaragve, Paname, Hondurasa in Ekvadorja, je posvaril ameriški center za opozarjanje pred cunamijem.
Tresenje tal so med drugim občutili v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico ter mehiških zveznih državah Puebla, Veracruz in Guerrero.
Velika gmotna škoda
Iz Mehike poročajo tudi že o prvi gmotni škodi. Tako se je v mestu Matias Romero v zvezni državi Oaxaca zrušil hotel, vendar podatkov o morebitnih smrtnih žrtvah še ni. V času potresa je bila v Mehiki noč, tako da so ljudje spali.
Tudi fotografije iz drugih mehiških mest prikazujejo podrte hiše in uničene avtomobile.
Da bi lahko potres povzročil škodo, se bojijo tudi v sosednji Gvatemali, ki meji na državo Chiapas. V Gvatemali so zabeležili magnitudo 7,7, po navedbah gvatemalskega predsednika Jimmyja Moralesa pa zdaj pregledujejo stanje po potresu.
Najhuje od leta 1932
Mehiški predsednik Enrique Pena Nieto je že sklical krizno sejo pristojnih vladnih organov in jim naložil, da morajo spremljati in oceniti razmere ter sprejeti ustrezne ukrepe. Kot je še objavil prek twitterja, je na poti na sedež mehiške civilne zaščite. Nieto je kasneje za televizijo Foro TV dejal, da je to najmočnejši potres na tem območju od leta 1932.
Tresenje tal so med drugim občutili v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico ter mehiških zveznih državah Puebla, Veracruz in Guerrero. Vse skupaj ga je v Mehiki čutilo okoli 50 milijonov ljudi, je povedal Pena Nieto. Približno 1,5 milijona jih je ostalo brez elektrike. "Gre za potres velikega obsega," je ob tem poudaril predsednik.
Kot je še povedal, so doslej zabeležili 42 popotresnih sunkov, med katerimi je imel najmočnejši magnitudo 6,1. Opozoril je, da bi lahko morebitni novi popotresni sunki dosegli tudi magnitudo 7.
Vodja civilne zaščite Luis Felipe Puente je prebivalce obalnih zveznih držav Oaxaca in Chiapas posvaril pred morskimi valovi, ki bi lahko dosegli 4,2 metra višine.
Na družabnih omrežjih je objavljenih več poročil o nenavadnih zelenih bliskih oziroma zelem siju na nebu, ki naj bi se pojavljali ob potresu.
Če se bodo potrdili jakost potresa, bi to lahko pomenilo, da je enake moči kot sta bila potresa, ki sta prizadela Mehiko leta 1995 in 1985. Slednji je najbolj prizadel okolico glavnega mesta in je povzročil na tisoče smrtnih žrtev.
Vzhodno obalo Mehike v tem času ogroža tudi orkan Katia. Središče orkana je približno 300 kilometrov jugo-vzhodno od mesta Tampico, sunki vetra pa dosegajo 140 km/h, poročajo iz državnega središča za orkane.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
