Skrivnega sklada se je prijel vzdevek "azerbajdžanska pralnica". Denar vanj naj bi nakazovali med letoma 2012 in 2014 preko bančnih računov štirih netransparentnih družb s sedežem v Veliki Britaniji, ugotavlja preiskava, ki jo je objavilo mednarodno združenje preiskovalnih novinarjev OCCRP.Iz bančnih zapisov, ki so pricurljali k danskemu časopisu Berlingske, naj bi bilo razvidno, da je azerbajdžanski politični vrh v obdobju dveh let z denarjem iz sklada izvedel več kot 16.000 plačil, poroča britanski Guardian.
Velik del denarja v skladu naj bi šel na račune lobistov, novinarjev, politikov in poslovnežev kot del t. i. kaviarske diplomacije. Preiskava pa ne nakazuje, da so vsi prejemniki vedeli, od kod točno denar izvira.Azerbajdžansko vodstvo je obtoženo številnih zlorab človekovih pravic, sistemske korupcije in prirejanja rezultatov volitev.
Z lobiranjem pa so po poročanju Guardiana, ki je v preiskavi sodeloval, odvračali kritike tamkajšnjega predsednika in prispevali k promoviranju pozitivne podobe te energetsko bogate države.
"Intenziven sistem lobiranja je bil tako uspešen, da so leta 2013 člani Sveta Evrope volili proti poročilu, ki je bilo do Azerbajdžana kritično," piše britanski časnik. Glede na preiskavo naj bi bila izvedena mnoga izplačila različnim nekdanjim članom Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.Izvor denarja je nejasen, v preiskavi pa naj bi razpolagali "s številnimi dokazi o njegovih povezavah z družino azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva", kaže poročilo preiskave. Azerbajdžanske oblasti sicer poročila še niso komentirale.
