Nadzor elektronskih komunikacij zaposlenega je kršitev njegovih pravic do zasebnega življenja in korespondence, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Gre za primer romunskega državljana Bogdana Mihaija Barbulescuja, ki je bil odpuščen, ker je uporabljal službeni internet v zasebne namene.
Kot so danes sporočili iz Strasbourga, je veliki senat sodišča z enajstimi glasovi za in šestimi proti odločil, da so bile kršene pravice Barbulescuja do zasebnega in družinskega življenja, doma in korespondence oz. 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.
ESČP je tudi odločil, da nacionalne oblasti niso ustrezno zaščitile pravice pritožnika do spoštovanja njegovega zasebnega življenja in korespondence. Prav tako niso ustrezno pretehtale interesov vseh vpletenih.
Med nadzorom "ulovili" tudi intimna spročila
Barbulescu je bil sicer od leta 2004 uslužbenec nekega zasebnega podjetja, kjer je za delo s strankami uporabljal internetni račun Yahoo messengerja. Podjetje pa ga je julija 2007 obvestilo, da so nadzorovali njegove pogovore prek messengerja, in ga obtožilo, da je uporabljal službeni internet tudi v zasebne namene. S tem pa da je kršil interna pravila podjetja.
Med drugim so mu kot dokaz predstavili 45 strani zapisov njegovih pogovorov z bratom in zaročenko, med katerimi je bilo tudi več intimnih sporočil. Manj kot mesec dni kasneje je bil odpuščen.
V Romuniji je izgubil
Barbulescu se je zatem sicer pritožil in trdil, da je bil nadzor njegovih komunikacij v nasprotju s kazenskim zakonikom in tudi romunsko ustavo. A najprej je bil poražen na okrajnem sodišču v Bukarešti, ker da je delodajalec upošteval določila iz delovne zakonodaje, da je imel pravico določiti pravila za rabo interneta in da je bil zaposleni s pravili tudi ustrezno seznanjen.
Sodišče je pri tem izpostavilo tudi, da je bila pred njim iz tega podjetja odpuščena tudi neka zaposlena, ki je v zasebne namene uporabljala internet, telefon in fotokopirni stroj.
Zatem je Barbulescu izgubil tudi pritožbeni postopek. Prizivno sodišče je tudi ob sklicevanju na uredbo EU o varovanju podatkov ugotovilo, da so bili ukrepi delodajalca, ki je obvestil zaposlene, da se viri podjetja lahko uporabljajo le v službene namene, razumni in da je bilo mogoče kršitev teh pravil ugotoviti le s spremljanjem komunikacij Barbulescuja.
O nadzoru komunikacije bi ga morali obvestiti vnaprej
Slednji se je nato pritožil na ESČP. To je sicer januarja lani na prvi stopnji s šestimi glasovi proti enemu odločilo, da ni bilo kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in da je romunsko pravosodje določilo pravično ravnotežje med pravico pritožnika do zasebnega življenja in korespondence ter interesi delodajalca. Čeprav je bil storjen poseg v Barbulescujevo zasebno življenje in korespondenco, pa je bil delodajalčev nadzor njegovih komunikacij zaradi ugotavljanja disciplinske odgovornosti razumen.
Zatem pa je primer junija lani romal še pred veliki senat ESČP, kjer je o primeru razsodilo 17 sodnikov. Med njimi je bil tudi slovenski Marko Bošnjak.
Veliki senat pa je ugotovil, da je prišlo do kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in torej pravice do zasebnega življenja in korespondence. Nerazumno bi bilo od pritožnika zahtevati, da v službi povsem prekine stik s svojim zasebnim življenjem. Prav tako bi ga podjetje moralo o nadzoru njegovih komunikacij obvestiti vnaprej, ne pa, da je bil "obveščen" na način, da je bila ena od uslužbenk že odpuščena zaradi uporabe službenih sredstev v zasebne namene.
ESČP je kritiziral romunsko pravosodje, da niso ustrezno pretehtala pravic Barbulescuja in interesov podjetja, niti se niso ukvarjala s tem, ali je bil vdor podjetja v pritožnikovo zasebnost morda pretiran. Prav tako da je bila morda pretirana sankcija z odpustitvijo, ki je skrajna disciplinska sankcija.
Vendarle pa sodišče na koncu pritožniku ni prisodilo kake posebne odškodnine. Že odločitev ESČP, da je prišlo do kršitve njegovih pravic, je zadostno zadoščenje za Barbulescuja, so odločili sodniki v Strasbourgu.
