Pretesne vezi

FBI izvedel racijo pri Trumpovemu nekdanjemu šefu kampanje

S.R./STA
9. 8. 2017, 21.24
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 21.29
Deli članek:

Posebni tožilec za preiskavo ruske afere Bob Mueller je pred dvema tednoma poslal agente FBI v hišo nekdanjega šefa kampanje Donalda Trumpa, kjer so zaplenili številno dokumentacijo, a Paula Manaforta niso aretirali.

Profimedia
Paul Manafort (v sredini) je že na Trumpovi črni listi.

Ameriška javnost se je tedaj ukvarjala z izjavami zdaj že nekdanjega komunikacijskega direktorja Bele hiše Anthonyja Scaramuccija. O raciji FBI šele danes poroča Washington Post. Paula Manaforta preiskujejo zaradi aktivnosti v Ukrajini v podporo proruskim silam in lobiranja za Rusijo v ZDA, pa tudi zaradi morebitnih povezav z Rusijo v času, ko je vodil Trumpovo predsedniško kampanjo, dokler ga Trump ni odslovil prav zaradi pretesnih vezi z Rusi.

Stopnjevanje pritiska?

Manafort se je 25. julija prostovoljno sestal z osebjem senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti, naslednje jutro pa so na njegova vrata potrkali agenti FBI. Washington Post poroča, da Bob Mueller ne verjame, da je Manafort senatu povedal vse po resnici ali da je predal vso dokumentacijo o njegovih poslih z Rusijo.

Trumpovi kritiki ugibajo, da želi Mueller preko Manaforta morda priti do Trumpa in zato stopnjuje pritisk. Prepričani so, da je predsednik zaradi tega razburil javnost s svojimi izjavami o transseksualcih v ameriški vojski, kasneje pa še s Scaramuccijem.

Črna lista in blatenje

Manafort je sicer že na Trumpovi črni listi, saj je časopis National Enquirer na dan racije objavil zgodbo o njegovih domnevnih spolnih izprijenostih. Trump v tem časniku tradicionalno blati svoje nasprotnike.

Lani je na primer pisanje časnika uporabil proti tekmecu za republikansko predsedniško nominacijo Tedu Cruzu, pred tem proti igralki Salmi Hayek in letos proti voditeljema oddaje na MSNBC Jou Scarboroughu in Miki Brzezinski. V vseh treh primerih je šlo za zgodbe o izprijeni spolnosti.

Ruska afera in sankcije

Scaramucci, transeksualci in napadi na senatorje, ki so mu potopili zdravstveno reformo, so pred dvema tednoma zasenčili morda najpomembnejšo zgodbo okrog ruske afere, kongresno zaslišanje investitorja v Rusiji Billa Browderja. Ta je govoril o primeru Sergeja Magnickega, ruskega borca za človekove pravice, ki je bil kritik Vladimirja Putina in je umrl v ruskem zaporu. ZDA so zaradi tega v času predsednika ZDA Baracka Obame uvedle finančne sankcije proti ljudem okrog Putina.

Browder že več mesecev trdi, da so omenjene sankcije prizadele tudi Putina osebno, ker ne more več do svojega denarja v tujini. Zaradi sankcij je Rusija prepovedala posvojitve ruskih sirot v ZDA in Rusija naj bi poslala v Washington armado lobistov, da se sankcije odpravijo.

Po Browderjevih besedah je bilo Moskvi vseeno kdo zmaga na predsedniških volitvah v ZDA, če bo naslednik ali naslednica Obame, odpravila sankcije.

Demokratski senatorji so ga na zaslišanju skušali pripeljati do sklepa, da je imel Putin za kaj takega več upanja s Trumpom kot s Clintonovo, vendar se v to ni spuščal. Tu naj bi se potem skrival odgovor na vprašanje, zakaj se je Rusija vpletala v volitve v korist Trumpa, kot trdijo ameriške obveščevalne agencije.