Ameriški predsednik Donald Trump je v včerajšnjem zapisu na twitterju znova okaral Nemčijo. »Imamo MASIVEN trgovinski primanjkljaj z Nemčijo, plus, za NATO in vojsko plačajo VELIKO MANJ kot bi morali. Zelo slabo za ZDA. To se bo spremenilo,« je bil oster Trump.
Besedna vojna med Trumpom in evropskimi voditelji je sicer eskalirala po stališčih, ki jih je na vrhu Nata v Bruslju prejšnji teden izrazil Trump. Ta je države članice te čezatlantske vojaške zveze okaral, da za Nato in obrambo ne namenjajo dovoljšenj del državnega proračuna, ob tem pa ni zagotovil, da bo zveza Nato stopila v bran svojim članicam, v primeru, da bi bile napadene.
V odgovor na to je nemška kanclerka Angela Merkel v nedeljo na predvolilnem postanku na Bavarskem dejala, da so »časi, ko smo se lahko popolnoma zanesli na ostale, do neke mere končani. To sem izkusila v prejšnjih nekaj dneh. Zato lahko rečem le: mi Evropejci moramo resnično vzeti svojo usodo v naše lastne roke.«
"Uničevalec zahodnih vrednot"
Merklova pri tem stališču ni sama. Njen največji domači politični nasprotnik, vodja nemških socialnih demokratov Martin Schulz je bil do Trumpa še ostrejši. Dejal je, da je ameriški predsednik »uničevalec Zahodnih vrednot,« obtožil pa ga je tudi, da ruši mirno sodelovanje med državami. Z Merklovo se strinja tudi italijanski premier Paolo Gentiloni, ki prav tako stoji na stališču, da mora iti Evropa svojo pot.
Po izrečenih obtožbah sta se sicer obe strani potegnili malce nazaj. Izjavo Merklove je ostro kritiziral nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki je zatrdil, da se bodo odnosi med Nemčijo in Združenimi državami Amerike izboljšali, Merklova pa je včeraj že izjavila, da je prepričana v pomembnost čezatlantskega sodelovanja.
Predstavnik Bele hiše za odnose z javnostmi Sean Spicer pa je na tiskovni konferenci zatrdil, da je odnos med Trumpom in Merklovo dober. »Zelo se razumeta, zelo jo spoštuje. [Trump] Ne le Nemčijo ampak tudi ostalo Evropo vidi kot pomembne zaveznike,« je dejal.
