V letu 2011 je povprečna letna temperatura zraka na Kredarici prvič od začetka uradnih meritev presegla nič stopinj Celzija. Drugič je bila ta meja presežena štiri leta pozneje, leta 2015.
Ob tem je v Sloveniji v letu 2015 količina emisij toplogrednih plinov znašala 16.831 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je za 1,3 odstotka več kot v letu 2014. Emisije toplogrednih plinov so pri nas od začetka 90. let prejšnjega stoletja do leta 2008, ko so dosegle vrh z 21.498 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida, postopoma naraščale, nato pa razmeroma hitro upadale do leta 2014, ko je količina emisij znašala 16.610 gigagramov tega ekvivalenta.
Upad količine izpustov po letu 2008 na statističnem uradu delno pripisujejo posledicam gospodarske krize, deloma pa tudi toplejšim zimam: takoj po letu 2008 je bil na primer opazen predvsem upad emisij iz industrijskih procesov, v letih 2013, 2014 in 2015 pa je opazneje upadla tudi količina emisij iz energetske rabe goriv.
Ob upoštevanju ekvivalentov ogljikovega dioksida je delež tega plina med toplogrednimi plini v letu 2015 v Sloveniji znašal 80,8 odstotka, delež vseh drugih plinov skupaj pa 19,2 odstotka - metana 12,1 odstotka, didušikovega oksida 5,1 odstotka, delno fluoriranih in popolno fluorirani ogljikovodikov dva odstotka ter žveplovega heksafluorida manj kot 0,1 odstotka.
Statistični urad objavlja podatke o emisijah v zrak vsako leto v okviru okoljsko-ekonomskih računov. Ti podatki prikazujejo količine izpustov od leta 2008 dalje, in sicer po rezidenčnem načelu. To pomeni, da se upoštevajo le emisije, ki izvirajo iz dejavnosti prebivalcev Slovenije doma in v tujini, na primer domači čezmejni tranzit in turisti.
Podatki računov emisij v zrak za obdobje 2008-2014 potrjujejo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, a ne vseh: zmanjšale so se predvsem emisije ogljikovega dioksida, medtem ko so se emisije skupin plinov delno fluoriranih in popolno fluorirani ogljikovodikov v tem obdobju povečale za dvakrat.
Slovenski podnebni pogajalci se sicer te dni v nemškem Bonnu udeležujejo zasedanja, na katerem predstavniki držav z vsega sveta razpravljajo o pravilih za uresničevanje pariškega sporazuma. Eno od osrednjih vprašanj je prihodnje sodelovanje ZDA v tem sporazumu, ki naj bi s primernimi ukrepi zmanjšal emisije toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv in s tem rast globalne temperature do leta 2100 omejil na manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven.
Slovenija je pariški sporazum podpisala na slovesnosti aprila lani v New Yorku, DZ pa ga je ratificiral novembra lani.
