Newyorška porota je v torek 56-letnega Pedra Hernandeza spoznala za krivega ugrabitve in umora šestletnega Etana Patza, s čimer se je končalo 38 let iskanja pravice za fanta, katerega primer je v ZDA pripeljal do številnih sprememb.
Profimedia
Etan Patz se je 25. maja leta 1979 prvič sam odpravil do šolskega avtobusa dve ulici stran od stanovanja v predelu Soho, nakar se je za njim izgubila vsaka sled.
Newyorška policija je Etana iskala vsepovsod, celo v Izraelu, sledi so vodile do številnih možnih osumljencev, vendar brez uspeha vse do leta 2012, ko je policija od svaka dobila informacijo, da je Pedro Hernandez svoji verski skupini priznal, da je v New Yorku ubil otroka.
To je povedal tudi svoji nekdanji soprogi in prijatelju. Policisti so ga obiskali in po nekaj urah zaslišanja je priznal, da je fanta zvabil v klet trgovine s pomočjo brezalkoholne pijače, v kleti pa ga je zadavil in truplo dal v škatlo, ki jo je odložil na kup smeti na pločniku. Hernandez dejanja ni zanikal niti med prvim sodnim procesom leta 2015, ki se je končal brez poenotene porote, niti na drugem lani.
Profimedia
Etanov oče Stanley Patz je prepričan, da je bil obsojen pravi storilec in je po odločitvi porote izrazil olajšanje.
Vendar pa so njegovi odvetniki od začetka trdili, da gre za duševno moteno osebo, ki si pogosto domišlja stvari in prepričani so, da je to storil tudi po pogovoru s policisti, od katerih naj bi dobil ideje. Etanov oče Stanley Patz je prepričan, da je bil obsojen pravi storilec in je po odločitvi porote izrazil olajšanje.
Etan Patz je bil eden od prvih pogrešanih otrok, katerih obraze so v ZDA tiskali na embalažo za mleko. Obletnica njegovega izginotja je postala nacionalni dan pogrešanih otrok, kampanja njegovih staršev pa je privedla do ustanovitve nacionalne telefonske številke za tovrstne primere in omogočila boljše sodelovanje med različnimi policijami.
S primerom je bilo poleg tega konec obdobja zaupljivosti, ki je spremenil določene starševske navade. Od takrat naprej starši otrok pretežno ne pošiljajo več samih na šolske avtobuse, šole pa so bolj pozorne na učence, ki jih ni k pouku.
Profimedia
