Veljavna evropska zakonodaja o strelnem orožju je še iz leta 1991, niz terorističnih napadov v Evropi je osvetlil potrebo po njenem izboljšanju, pa je v imenu slovaškega predsedstva izpostavil slovaški notranji minister Robert Kalinak.
EU je po letu pogajanj dosegla okvirni politični dogovor o novih pravilih za uporabo strelnega orožja, ki naj bi preprečila, da bi zakonito pridobljeno orožje prišlo v roke teroristom in kriminalcem. Dogovor vključuje prepoved predelave avtomatskega strelnega orožja v polavtomatsko ter ureja internetno prodajo in vprašanje onesposobljenega orožja.
Dogovor, ki je pomemben mejnik pri nadzoru strelnega orožja v EU, zmanjšuje tveganje streljanja v šolah in na poletnih taborih ter teroristične napade z zakonito pridobljenim orožjem, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Najbolj nevarno strelno orožje kategorije A je mogoče pridobiti in posedovati le na podlagi izjeme, ki jo odobrijo pristojne službe posamezne članice. Nova evropska zakonodaja občutno zaostruje pravila, ki opredeljujejo dodeljevanje teh izjem, predvideva pa tudi prepoved nekaterega polavtomatskega orožja za civilno uporabo. To velja za kratko polavtomatsko orožje z nabojniki za več kot 20 nabojev in dolgo polavtomatsko orožje z nabojniki za več kot deset nabojev.
Direktiva o strelnem orožju bo skupaj s tehničnimi pravili o strogih usklajenih standardih za onesposobitev strelnega orožja, ki se neposredno uporabljajo od aprila, zmanjšala možnost, da bi zakonito pridobljeno orožje prišlo v roke kriminalcem in teroristom.
Nova pravila urejajo tudi področje plašilnega in akustičnega orožja, ki so ga uporabili za teroristične napade v Parizu. Zanj po novem veljajo enaka pravila kot za orožje, iz katerega so ga predelali. Poleg tega bo treba predelavo ustrezno zabeležiti. To orožje se uporablja v gledališčih ali v filmih. Uporaba je bila doslej urejena le na nacionalni ravni. Če so nacionalna pravila ohlapna, lahko takšno orožje pomeni veliko varnostno tveganje, saj je njegova predelava nazaj v pravo orožje razmeroma preprosta.
V Evropski komisiji, ki je predlagala novo zakonodajo po lanskih terorističnih napadih v Franciji, so sicer ob dogovoru obžalovali, da Evropski parlament in članice unije v pogajanjih niso podprle nekaterih drugih delov prvotnega predloga. Komisija je predlagala tudi popolno prepoved najbolj nevarnega polavtomatskega orožja in prepoved napadalnega orožja za zasebne zbiratelje. Obžaluje tudi, da velikost nabojnika ni bila omejena na deset nabojev za vse polavtomatsko orožje.
Dogovor, ki so ga v začetku meseca dosegli pogajalci Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije, so danes potrdili veleposlaniki članic pri EU. Potrditi ga morajo še evropski poslanci na plenarnem zasedanju in nato članice še enkrat.
