Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v torek na političnem zborovanju v Severni Karolini množici predstavil upokojenega generala marincev Jamesa Mattisa kot prihodnjega obrambnega sekretarja. Mattis se je leta 2013 upokojil, predtem pa je bil poveljnik centralnega poveljstva.
Trumpov nastop v Severni Karolini je bil nekoliko bolj umirjen kot dosedanji. V govoru je poudaril, da bo poenotil državo in branil delovna mesta v ZDA. Mattis bo lahko zasedel položaj le, če bo kongres sprejel poseben zakon, saj nekdanjim vojakom ni dovoljeno služiti na čelu Pentagona najmanj sedem let po upokojitvi. Republikanci so predlagali, da bi o zeleni luči za Mattisa brez razprave glasovali skupaj s predlogom o začasnem podaljšanju proračunskega financiranja vlade, a demokrati temu nasprotujejo in želijo razpravo.
Veliko besede nimajo, saj so v manjšini v obeh domovih kongresa. Zakon o začasnem podaljšanju financiranja dela vlade poteče v petek, do takrat je potrebno sprejeti nov podaljšek, saj se o proračunu, ki bi ga morali potrditi že do 1. oktobra, še niso uspeli dogovoriti. Podaljšek naj bi veljal do 28. aprila.
Obama polaga Trumpu na srce ...
Ameriški predsednik Barack Obama je imel v letalskem oporišču MacDill v Tampi na Floridi v torek svoj zadnji govor o nacionalni varnosti, ki je bil poln nasvetov novoizvoljenemu predsedniku Trumpu. Ta je med kampanjo kritiziral vse, kar je delal Obama, nihče pa ne ve, kaj bo na položaju dejansko storil.
Obama je branil svojo protiteroristično strategijo, ki zavrača mučenje, delitve ljudi po veri, velika vojaška posredovanja in izpostavlja delovanje po zdravi pameti. Trump je med kampanjo vse to zavračal in napovedal mučenje terorističnih osumljencev, posebno obravnavanje muslimanov uničenje skrajne skupine Islamska država z vsesplošnim bombardiranjem.
Mučenje ne prinaša podatkov
Njegov izbranec za obrambnega ministra, upokojeni general James Mattis, mu je že svetoval, da mučenje ne deluje. To je v torek poudaril tudi Obama, ko je dejal, da je prepovedal mučenje, ki vključuje tudi zalivanje z vodo. "Nikoli mi nihče, ki je delal z mano, ni povedal, da s tem dobivamo dobre obveščevalne podatke. Kljub vsej politični retoriki o odvzemu pravic teroristom so naše zasliševalske ekipe dobile pomembne informacije brez mučenja," je dejal Obama.
Predsednik ZDA je dejal, da je v osmih letih dokazal, da zvestoba tradiciji države, v kateri vlada pravo, pomaga varnosti in vrednotam. Na kritike, da noče govoriti o islamskem ekstremizmu ampak govori o nasilnem ekstremizmu je Obama odgovoril, da se borijo proti teroristom, ki trdijo, da se borijo za islam, a ne zastopajo milijarde muslimanov po svetu, še manj pa za ameriške muslimane, ki služijo v ameriški vojski.
"Če stigmatiziramo dobre domoljubne muslimane, potem le pomagamo teroristom," je dejal Obama v zračnem oporišču, ki služi kot sedež Centralnega poveljstva oboroženih sil zadolženega med drugim za Bližnji vzhod.
Kongres preprečil zaprtje "madeža na ameriški časti"
Obama je branil tudi svoje zanašanje na pobijanje teroristov z brezpilotnimi letali. Zatrdil je, da je zaradi tega manj žrtev med civilisti, kot bi jih bilo z letalskimi napadi ali nameščanjem kopenskih enot. "Terorizem ni grožnja obstoju ZDA in spopad se ne bo končal z jasno definirano zmago," je dejal Obama in mimogrede napadel kongres ker mu ni dovolil zapreti "madeža na ameriški časti", to je taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi.
Priznal je, da mu na žalost ni uspelo umakniti ZDA z bojišč, saj se Američani danes bojujejo na več bojiščih kot takrat, ko je prišel na položaj. Ob tem je poudaril, da ni več velikega števila enot na bojiščih, ampak večjo vlogo prevzemajo posebne enote, zaradi česar je tudi manj žrtev med Američani. Največja pomanjkljivost njegovega pristopa je sicer vidna v Siriji, kjer bo Bašar Asad ostal na oblasti dlje od Obame, saj Trump namiguje na dogovor z Rusijo, ki Asada podpira.
Obama je Trumpu, ki ga sicer ni omenjal, položil na dušo naj se drži ameriških vrednot in vladavine prava, ker je namen teroristov ravno to, da se ZDA zaradi strahu spremenijo. "Ljudje in države nikoli ne sprejemajo dobrih odločitev, ko ukrepajo iz strahu," je dejal.
