Pred vrhom G20 v kitajskem mestu Hangzhou sta ameriški predsednik Barack Obama in kitajski predsednik Xi Jinping generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu izročila dokumente o pristopu k sporazumu.
Obama je sporazum označil kot "trenutek, ko smo se dokončno odločili, da rešimo planet". Kitajski predsednik pa se je zavzel za inovativen pristop do podnebnih sprememb. Ban je po prejemu dokumentov dejal, da je sedaj optimističen, da bo pariški podnebni sporazum začel veljati do konca leta.
Hkrati je napovedal, da bo septembra v New Yorku potekalo srečanje na visoki ravni, na katerem naj bi govorili o uresničevanju sporazuma z ambicioznimi cilji za boj proti podnebnim spremembam.
Podnebni sporazum, ki je bil sprejet konec lanskega leta v Parizu, bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo ali kako drugače doma potrdilo 55 držav, ki predstavljajo 55 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Doslej je to storilo 24 od 180 podpisnic sporazuma. Med njimi so Francija in številne otoške države, ki jih ogroža naraščajoča gladina morja, medtem pa k svetovnemu onesnaževanju prispevajo bolj malo.
Sporazum določa omejitev dviga globalne temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, z željo približati se 1,5 stopinje. Učinkovati naj bi začel leta 2020.
Med podpisnicami je tudi Slovenija. Ministri za okolje EU so se junija zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma. Slovenija bi lahko ratifikacijski postopek začela takoj, ko bo sporazum potrjen v Evropskem parlamentu, kar je pričakovati do konca leta, je takrat povedala ministrica za okolje Irena Majcen.
