Vojna v Iraku je bila napaka, je v članku za današnji Sunday Mirror zapisal John Prescott, sicer drugi človek v nekdanji britanski vladi pod vodstvom Tonyja Blaira. Kot je dodal, bo moral do konca življenja živeti z odločitvijo za začetek vojne in njenimi katastrofalnimi posledicami. Ob tem se je opravičil družinam padlih v konfliktu.
V tem tednu je namreč izšlo poročilo o vlogi Otoka v iraški vojni, ki je razkrilo, da je Velika Britanija stopila v vojno v Iraku, še preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti za razorožitev te bližnjevzhodne države.
"Leta 2004 je takratni glavni sekretar Združenih narodov Kofi Annan dejal, da je vojna - glede na to, da je bil njen prvi cilj sprememba režima - nezakonita". "Z veliko žalostjo in jezo sedaj menim, da je imel prav," je v članku zapisal Prescott.
Blair, takratni glavni odločevalec, je v odzivu na poročilo, ki ga je vodil upokojeni diplomat John Chilcot, izrazil obžalovanje in opravičilo, a je hkrati zatrdil, da ni zavedel parlamenta in ne obžaluje strmoglavljenja Sadama Huseina.
"Izražam večjo bolečino, obžalovanje in opravičilo, kot bi morda vedeli ali lahko verjeli," je dejal bivši premier. Ob tem je dodal: "Kot jasno piše v poročilu, ni bilo nobenih laži, parlament in kabinet nista bila zavedena, nobene skrivne zaveze vojni ni bilo."
Aktualni vodja Blairovih laburistov Jeremy Corbyn pa je ocenil, da je bila vojna v Iraku dejanje vojaške agresije, sprožene na lažnih predpostavkah, ki je podžgala in razširila terorizem po celotni regiji.
Končno poročilo diplomata Chilcota vsebuje 2,6 milijona besed - kar je štirikrat več od Tolstojevega romana Vojna in mir. Njegova priprava je stala več kot 10 milijonov funtov. V preiskavi, ki po prvotnih načrtih ne bi smela trajati več kot leto dni, je pričalo več kot 120 prič. Na koncu so za preiskavo porabili sedem let - več, kot je trajala sama vojna.
Zaradi sodelovanja v invaziji na Irak je Velika Britanija danes zelo zadržana, ko gre za napotitev vojakov v mednarodne vojaške operacije v državah, kot sta Sirija in Libija.
