Ker so nekateri domnevali, da bi lahko bil sodelavec tajnih služb, je najprej sporočil, da nikoli ni delal za vlade ali obveščevalne agencije. Njegov glavni motiv za objavo dokumentov je neenakost zaslužkov. »Banke, finančni regulatorji in davčne oblasti niso bile uspešne,« piše žvižgač in dodaja, da se pri plačilu davkov bogatim gleda skozi prste, srednji in nižji razred pa zato pretirano ožema.
»Družbe so pogosto povezane s kaznivim dejanjem davčne zatajitve,« nadaljuje žvižgač in opozarja, da dokumenti razkrivajo tudi na papirju zakonito poslovanje oziroma, kot bi nekateri rekli, davčno optimizacijo, ki pa je moralno sporna, saj so zaradi neplačevanja davkov na slabšem državni proračuni in posledično državljani.
Žvigač pravi, da bi lahko tožilstva iz Panamskih dokumentov sprožila na tisoče preiskav, pri katerih je do določene mere pripravljen sodelovati tudi sam.
V aferi Panamski dokumenti je skupina novinarjev z vsega sveta razkrila razsežnosti korupcije globalne elite na podlagi notranjih podatkov družbe Mossack Fonseca, ki izvaja registracijo podjetij v davčnih oazah. V mrežo se je med drugim ujelo več kot sto svetovnih politikov, športnikov, slavnih ter drugih posameznikov in podjetij.
