Na pozabljeno ljudstvo je z okroglo mizo na fakulteti za družbene vede opozorilo društvo Socioklub. Malainin Mohamed, predstavnik fronte Polisario, ki je nosilec legitimne oblasti ljudstva Sahravijcev, je pojasnil, da se v mednarodni skupnosti maroški zid vse pogosteje naslavlja kot »zid sramote«, saj že več kot 30 let deli ozemlje, ljudi in družine. Milijon protipehotnih min, ki so zakopane v njegovi neposredni bližini, pa predstavlja tudi veliko nevarnost za divje živali.
Na vprašanje, zakaj Maroko okupira to zaplato puščave, Mohamed odgovarja, da gre pri tem predvsem za gospodarske interese. »V tem območju je veliko naravnih in drugih bogastev, med drugim ogromne količine fosfatov. Pod gladino morja pa naj bi se nahajale tudi velike količine nafte,« pove drobni Sahravijec, ki v vlogi ambasadorja Fronte Polisario v Sloveniji živi že peto leto.
Ljudstvo Sahravijcev že vse od razglasitve prekinitve ognja med Fronto Polisario in maroškimi oboroženimi silami pred četrt stoletja čaka, da jim bodo maroške oblasti dovolile izvedbo referenduma, na katerem bi se lahko izrekli o avtonomiji oziroma lastni državi. Pravica do samoodločbe ostaja neuveljavljena, na njo pa pozabljeno ljudstvo čaka v nekaj begunskih taboriščih v sosednji Alžiriji. »Območje, v katerem životarijo begunci, ni primerno za človeška bitja. Gre za kamnito puščavo, tam ni ničesar,« razlaga profesor sociologije Hubert Höllmüller iz avstrijskega Gradca, »vendar so ta taborišča neverjetno samoorganizirana. Ne poznam nobenega drugega begunskega taborišča, ki bi bilo tako učinkovito upravljano. Praktično vse zmorejo brez pomoči alžirskih oblasti, ki ta taborišča razumejo kot ozemlje Zahodne Sahare.«
Evropa sodeluje z Marokom
Mednarodna skupnost ostaja slepa za tegobe tega pozabljenega ljudstva. »Problem Zahodne Sahare je predvsem v tem, da EU živi v zmotnem prepričanju, da potrebuje partnerstvo z Marokom, bolj kot Maroko potrebuje partnerstvo z Evropo,« je prepričan evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je eden redkih med svojimi kolegi, ki se aktivno zavzema za pritisk na Maroko. V zadnjem času je vendarle prišlo do majhnega premika. Evropsko sodišče je namreč razveljavilo kmetijski sporazum z Marokom, saj naj bi se v sklopu njega trgovalo tudi z izdelki, ki so proizvedeni v Zahodni Sahari.
Na razveljavitev pa še vedno čaka sporazum o izkoriščanju ribiških virov, ki je bil leta 2011 že zavržen s strani Evropske unije, nato pa leta 2014 ponovno podpisan z nekaj dodatnimi pogoji. Na obali Zahodne Sahare je mogoče najti eno najboljših ribolovnih con na svetu, ki jo s pridom izkorišča španska ribolovna flota. Mohamed ostaja optimističen: »Obstaja enak zahtevek Fronte Polisario, da se prekinejo tudi ribolovni sporazumi. Ker gre za isto pravno podlago, se pričakuje tudi isti rezultat.«
***/NAVEDEK: Ivo Vajgl, evropski poslanec EU živi v zmotnem prepričanju, da potrebuje partnerstvo z Marokom bolj, kot Maroko potrebuje partnerstvo z Evropo. /POUDAREK: Med Sahravijci začenja prevladovati prepričanje, da jih bo mednarodna skupnost opazila le, če se začnejo ponovno vojskovati. /PODPIS: Vojaška utrdba, obdana z nasipom, ki Zahodno Saharo deli na dvoje. Navidezna spokojnost je varljiva. Nasip, dolg 2700 kilometrov, je obdan s protipehotnimi minami.***
