EU je sankcije proti beloruskemu režimu, ki vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja na ozemlje unije, uvedla marca 2006, nato jih je 29. oktobra lani podaljšala za štiri mesece, a obenem zamrznila, potem ko je Lukašenko izpustil več političnih zapornikov.
Povsem vseh sankcij unija sicer ne bo odpravila. Sankcije proti štirim osebam, povezane z izginotjem političnih nasprotnikov v devetdesetih letih minulega stoletja, bo podaljšala za eno leto. Obdržala bo tudi embargo na orožje.
Eden ključnih razlogov za odpravo sankcij je po navedbah EU pozitivna vloga Belorusije v ukrajinski krizi. Obenem v Bruslju poudarjajo, da se zavedajo, da Belorusija ni raj na zemlji, in poudarjajo, da bodo pozorno spremljali spoštovanje človekovih pravic.
Zunanji ministri bodo razpravljali tudi o političnih, varnostnih in humanitarnih razmerah v Siriji ter o svežnjih podpore Jordaniji in Libanonu. Na kosilu se jim bo pridružil libanonski kolega Gebran Gerge Bassil.
Pred začetkom zasedanja bo BiH v Bruslju uradno predala prošnjo za članstvo v EU. Prošnjo bo nizozemskemu zunanjemu ministru Bertu Koendersu, čigar država v prvi polovici leta predseduje Svetu EU, predal predsedujoči predsedstvu BiH Dragan Čović.
