Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je danes ob prihodu na zasedanje znova poudaril, da želijo ohraniti schengen, a da so za to potrebne ustrezno zaščitene zunanje meje unije. Časa ni več veliko, je posvaril.
Enako je bilo sporočilo avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner: naša prednostna naloga je ohraniti schengen, a to je mogoče le, če utrdimo zunanjo mejo.
Avstrijska ministrica je še povedala, da je v četrtek evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa obvestila o razmerah v Avstriji, ki so še posebej težke, saj je tako tranzitna kot ciljna država.
"Želimo zmanjšati migracijski tok. To pa se lahko zgodi le, če zavarujemo naše vzhodne zunanje meje," je izpostavila Mikl-Leitnerjeva.
Informacija komisije, da je Grčija končno pripravljena prevzeti odgovornost za zaščito svoje meje, k čemur jo pozivajo že mesece, je tako po ministričinih besedah "pomemben korak v pravo smer".
Grčija se je v četrtek po dolgem oklevanju le odzvala na pozive evropskih partnerjev in zaprosila za materialno pomoč v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito.
Kot pomemben datum je avstrijska ministrica izpostavila 15. december. Takrat bo komisija predstavila sveženj za zaščito zunanje meje, ki bo predvidoma vključeval predlog za vzpostavitev evropske obalne in mejne straže.
Nadzor na notranjih mejah le začasen
Članice schengenskega prostora, v katerem ni sistematičnega preverjanja potnih listin, lahko nadzor na notranjih mejah začasno uvedejo v treh primerih - za največ dva meseca, za največ šest mesecev in v skrajnem primeru za največ dve leti.
Tretja možnost, ki ni bila uporabljena še nikoli, je uvedba nadzora v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje schengna. Predvidena je zlasti za primer migracijskih pritiskov, ob resnih problemih pri nadzoru zunanjih meja unije.
O tem skrajnem ukrepu danes razpravljajo notranji ministri, tudi slovenska ministrica Vesna Györkös Žnidar. Poziv k preučitvi možnosti uvedbe tega ukrepa bi sicer pomenil zlasti politični pritisk na Grčijo, naj resno ukrepa za obvladovanje migracijskega toka.
EU od Grčije poleg uporabe evropskega mehanizma za civilno zaščito pričakuje oprijemljiv napredek pri delovanju območij za obravnavo prebežnikov, hotspotov, in poziv k uporabi sil za hitro posredovanje v okviru evropske agencije za zunanje meje Frontex (Rabit).
Uvedbo tega skrajnega ukrepa v Grčiji nekateri razumejo kot začasno izključitev države iz schengna. Omenja pa se tudi možnost uvedbe tega ukrepa v več drugih državah v jedru unije okoli Nemčije, kar je mogoče tolmačiti kot vzpostavitev mini schengna.
V razpravi o uvedbi te skrajne možnosti se krešejo mnenja, ali bi to pomenilo krepitev schengna ali začetek njegovega konca, medtem ko se sicer stopnjujejo svarila, da schengnu bije zadnja ura in da bo brez utrjene zunanje meje postal zgodovina.
