Največji razlog za pomanjkanje hrane so oboroženi konflikti, ugotavljajo nemška dobrodelna ustanova Welthungerhilfe, mednarodni inštitut za prehransko politiko (IFPRI) ter dobrodelna organizacija Concern Worldwide.
"Konflikti, kot so tisti v Siriji, Iraku in Južnem Sudanu, so največji pogon stradanja," je povedala predsednica ustanove Welthungerhilfe Bärbel Dieckmann, ki je dodala, da je vojnam izpostavljenih 172 milijonov ljudi po vsem svetu.
Indeks globalne lakote je pokazal, da ima osem od 117 držav, vključenih v študijo, "zelo resne" težave z lakoto. Večina teh držav je v Podsaharski Afriki, pri čemer o največjih težavah poročajo iz Srednjeafriške republike, Čada in Zambije. Sledijo Madagaskar in Sierra Leone, karibska država Haiti, pa tudi Afganistan in Vzhodni Timor, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ob tem držav, kot so Eritreja, Burundi in Sudan, ki so bile v poročilu iz leta 2014 vse kvalificirane kot države z resnimi težavami s pomanjkanjem hrane, letošnje poročilo ne zajema, to pa zaradi pomanjkanja podatkov o podhranjenosti.
V Angoli, Etiopiji in Ruandi, kjer sicer tudi divjajo državljanske vojne, beležijo izboljšanje razmer, navaja Deutsche Welle, ki dodaja, so indeks globalne lakote letos objavili desetič.
Glede na indeks globalne lakote 25 odstotkov otrok trpi zaradi kronične podhranjenosti, medtem ko je devet odstotkov vseh otrok na svetu akutno podhranjenih.
V primerjavi s preteklim stoletjem, ko je zaradi pomanjkanja hrane umrlo še 15 milijonov ljudi, so se tovrstne težave po vsem svetu znatno spremenile. Delež podhranjenih se je namreč v zadnjih 15 letih z 18,5 odstotka zmanjšal na 13,1 odstotka, še navaja dpa.
