Glede na anketo Politbarometer javne televizije ZDF se 66 odstotkov vprašanih strinja z odločitvijo, da se prosilcem azila, ki so obtičali na Madžarskem, nudi zatočišče v Nemčiji. Proti temu je 29 odstotkov vprašanih.
Kar 85 odstotkov vprašanih pa je tudi prepričanih, da se bo v Nemčijo zgrnilo še več beguncev. Kljub temu, da Berlin letos pričakuje 800.000 prošenj za azil, pa je 62 odstotkov vprašanih mnenja, da lahko Nemčija ta naval obvlada. S tem se ne strinja 35 odstotkov vprašanih.
Podobno mnenje odseva tudi anketa javnega radia ARD, ki je pokazala, da se 61 odstotkov vprašanih ne boji, da bi lahko v Nemčijo prišlo preveč beguncev, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
A s politiko odprtosti do beguncev se na drugi strani ne strinjajo vidni politiki CSU, sestrske stranke Krščansko-demokratske unije (CDU), ki jo vodi Merklova.
"Izgubili smo nadzor," je nekdanji nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich povedal za časnik Passauer Neue Presse. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, gre Friedrichove izjave videti kot znamenje velikega razkola glede begunske krize med CSU in CDU.
Takoj jih je namreč že zavrnil vidni politiki CDU Norbert Röttgen, ki je na čelu odbora za zunanjo politiko v bundestagu. "Ravnanje vlade in kanclerke vidim kot doslej največji dosežek," je dejal Röttgen.
Po mnenju Friedricha je odločitev, da se beguncem dovoli prečkanje madžarske in avstrijske meje "politična napaka brez primere". Ob tem je dodal, da ni mogoče oceniti, koliko beguncev bi lahko bilo borcev skrajne Islamske države ali islamističnih spečih agentov.
Zato je pozval k registraciji beguncev in njihovemu preverjanju, še preden dosežejo meje EU, hkrati pa posvaril, da bi bilo treba kmalu znova uvesti nadzor na mejah znotraj schengna. Za strožji nadzor beguncev se je zavzel tudi bavarski finančni minister Markus Söder, prav tako član CSU.
Po poročanju Passauer Neue Presse naj bi nemške varnostne službe med prosilci azila že identificirale 29 dokazanih borcev v sirski vojni. Viri v nemških obveščevalnih službah so medtem za dpa razkrili, da skušajo muslimanski skrajneži med naraščajočim številom prosilcev azila v Nemčiji rekrutirati borce za svojo stvar.
"Islamski skrajneži skušajo priti v stik z mladimi begunci brez spremstva, ki pridejo v državo brez družin in še posebej iščejo kontakte in podporo," je za dpa povedal obveščevalni vir z Bavarske.
V skladu s kvotami za begunce, ki veljajo v Nemčiji, zvezni deželi Bavarska in Severno Porenje-Vestfalija sprejmeta največje število prosilcev azila, 15 oz. 21 odstotkov.
