Nezavezujoča resolucija, ki so jo danes s 432 glasovi za, 142 proti in 57 vzdržanimi potrdili poslanci, pozdravlja v sredo predstavljene predloge Evropske komisije. Poslanci so pripravljeni sodelovati s komisijo pri oblikovanju zakonodaje EU, ki bo omogočila uresničitev teh predlogov in uniji dala "trdno in učinkovito migracijsko in azilno politiko za prihodnost".
Poslanci pozdravljajo predlagano nujno prerazporeditev še 120.000 prosilcev za azil iz Italije, Grčije in Madžarske, potem ko so v sredo potrdili resolucijo, v kateri so podprli julijski predlog komisije o nujni preselitvi 40.000 beguncev iz Italije in Grčije.
Prav tako poslanci podpirajo predlog Junckerjeve ekipe za vzpostavitev stalnega solidarnostnega mehanizma za premestitev beguncev v kriznih razmerah, ki ga bo v določenih, izrednih okoliščinah mogoče sprožiti samodejno. Strinjajo se, da je treba izboljšati sedanji sistem, ki temelji na dublinski uredbi in prekomerno obremenjuje države ob zunanji meji unije.
Želijo si "pošten, obvezen razdelitveni ključ" in obenem poudarjajo, da je treba ob prerazporejanju beguncev upoštevati tudi obete za njihovo integracijo ter njihove specifične okoliščine in potrebe.
Prav tako so se poslanci v resoluciji zavzeli, da morajo države članice EU po nekem obveznem ključu sprejemati tudi begunce iz tretjih držav, ter kot "visoko prioriteto" izpostavili vzpostavitev varnih in zakonitih poti, po katerih bodo lahko prišli v unijo - kot so humanitarni koridorji in vizumi ter možnost, da za azil zaprosijo na diplomatskih predstavništvih držav EU.
Med drugim resolucija komisijo in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini tudi poziva k sklicu mednarodne konference o begunski krizi, na kateri bi se zbrale EU, njene države članice, relevantne agencije Združenih narodov, ZDA, arabske države in določene mednarodne organizacije ter skušale zasnovati "skupno globalno strategijo humanitarne pomoči".
Današnja resolucija je nezavezujoča, njena vsebina pa ni presenečenje. Evropski poslanci namreč že ves čas podpirajo predloge komisije v zvezi z begunsko krizo in si želijo ambicioznejšega in bolj solidarnega ukrepanja držav članic.
A zadnjo besedo pri tem bodo imele države, med katerimi nekatere, predvsem vzhodnoevropske, predlogom komisije, še posebej pa obveznim kvotam za razporeditev beguncev, odločno nasprotujejo. Že v ponedeljek bodo o tem na izrednem zasedanju govorili notranji ministri EU, vse bolj pa je verjeten tudi sklic izrednega vrha EU o beguncih.
Je pa bil že pred časom sklican mednarodni vrh o migracijah, ki bo potekal v sredini novembra na Malti in se ga bodo poleg evropskih udeležili voditelji afriških držav. Poudarek bo na krepitvi sodelovanja z afriškimi državami, od koder prihajajo migranti v Evropo, s ciljem ta val čim bolj omejiti oz. spraviti pod nadzor.
