O načrtu, po katerem bi bile lahko nekatere države članice EU izvzete iz sistema obveznih kvot za sprejem beguncev, če bi namesto tega v proračun EU nakazale dodaten denar, danes poroča britanski Financial Times (FT). Prav tako je o njem že v soboto poročal tednik o evropskih zadevah Politico.
Politico je ob sklicevanju na neimenovanega visokega diplomata pisal, da bi lahko EU uvedla sankcije za države, ki ne želijo sodelovati v predlagani novi shemi za relokacijo 120.000 beguncev. Države, ki ne želijo sprejeti beguncev, bi dobile možnost t.i. klavzule o izvzetju (opt-out) iz sistema obveznih kvot za njihovo porazdelitev po uniji, a za to bi morale plačati. Ta denar bi šel v poseben sklad za pomoč državam, ki sodelujejo v sistemu kvot in sprejemajo svoj del beguncev.
Kot piše FT, želi komisija na ta način poiskati izhod iz slepe ulice, v kateri so se znašli, ker nekatere srednje- in vzhodnoevropske države članice odločno nasprotujejo sistemu obveznih kvot, po katerem bi vsaka članica EU morala sprejeti določeno število beguncev.
Dodaja še, da naj bi se izvzetje omogočilo le manjšemu številu držav, za omejeno časovno obdobje in ob predstavitvi "objektivnih razlogov" za izvzetje - kot je npr. argument Poljske, da mora biti pripravljena tudi na morebiten val beguncev iz Ukrajine, če se bo konflikt tam še zaostril.
Diplomat iz Slovaške - ene od najostrejših nasprotnic obveznih kvot - je sicer za Politico že zavrnil to idejo, češ da njegova država ne pristaja niti na kvote niti na kakršnakoli plačila. "Nočemo nobenih plačil in nobenih obveznih kvot. Ljudem moramo preprečiti, da prihajajo," je dejal.
Evropska komisija je julija že predstavila načrt za relokacijo 40.000 sirskih in eritrejskih beguncev, ki so prispeli v Grčijo in Italijo. A poleti je sledil še hujši eksodus ljudi iz Bližnjega vzhoda, Afrike in Afganistana, zaradi česar so v Bruslju sedaj to številko povišali z 120.000 na 160.000.
Konkretneje naj bi ta načrt v sredo v svojem govoru v Evropskem parlamentu predstavil predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Po pisanju FT gre za "najbolj ambiciozen poskus soočanja z valom beguncev doslej".
