Menem, ki je bil na čelu Argentine med letoma 1989 in 1999, je sedaj senator, na sodišču pa se v četrtek ni pojavil. Po navedbah njegovega odvetnika se sojenja 85-letni nekdanji predsednik ni mogel udeležiti zaradi zdravstvenih težav, kar pa so v sodni dvorani sprejeli z glasnim neodobravanjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nekdanjega predsednika so v ločenem primeru že obsodili na sedemletno zaporno kazen zaradi domnevne nezakonite prodaje orožja Hrvaški in Ekvadorju. Te kazni zaradi imunitete, ki jo uživa kot senator, ni nikoli odslužil.
V primeru napada na judovski center pa Menema bremenijo, da je sodniku Juanu Joseju Galeanu, ki je prav tako med obtoženimi, odredil, naj opusti tako imenovano sirsko sojenje bombnega napada na judovski center, ki je temeljilo na domnevah preiskovalcev o vpletenosti pokojnega sirskega predsednika Hafeza al Asada v samomorilsko akcijo.
Preiskovalci so takrat domnevali, da je Asad bombardiranje judovskega centra odredil v znak maščevanja Menemu, ki je zaradi pritiskov ZDA prelomil obljubo o prodaji argentinskega orožja Siriji.
Menem, ki ima sirske korenine, naj bi sodniku Galeanu odredil, naj odstopi od preiskav z njegovo družino povezanega Alberta Kanooreja Edula, ki ima prav tako sirske korenine. Med obtoženimi na sojenju, ki se je začelo v četrtek, so med drugim še vodja Menemove obveščevalne službe Hugo Anzorreguy in dva nekdanja tožilca.
Prvotna preiskavo bombnega napada, ki jo je med letoma 1994 in 2003 vodil Galeano, je vodila v kaotično sojenje, ki so ga leta 2004 zaradi resnih proceduralnih kršitev razveljavili, vse obtožene pa oprostili. Vodenje preiskave je nato prevzel tožilec Alberto Nisman, ki pa je letos umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar se je napad na judovski center znova znašel v središču medijske pozornosti.
Nisman je prišel do ugotovitve, da je napad po ukazu Irana izvedla libanonska šiitska milica Hezbolah, kar v Teheranu zanikajo. Leta 2007 je Nisman izdal zaporni nalog za nekdanjega iranskega predsednika Akbarja Hašemija Rafsandžanija in nekatere druge visoke iranske predstavnike, nato pa sta Argentina in Iran leta 2013 dosegla dogovor, da zadevo preišče skupna komisija.
A Nisman je bil prepričan, da gre pri dogovoru, ki ga niso nikoli začeli uresničevati, za zaroto med Iranom in člani aktualne vlade predsednice Cristine Kirchner. Slednja naj bi, kot je januarja objavil Nisman, ščitila iranske osumljence v zameno za naftne in trgovinske ugodnosti. Nismana so nato 18. januarja, tik preden bi moral svoje ugotovitve predstaviti kongresu, našli mrtvega s kroglo v glavi v njegovi kopalnici.
Preiskava o Nismanovi smrti je še vedno v teku, njegove obtožbe na račun Kirchnerjeve pa so zavrgli zaradi pomanjkanja dokazov.
Izrael sicer tako za napad leta 1994 kot tudi za napad na izraelsko veleposlaništvo v Buenos Airesu z 29 mrtvimi, do katerega je prišlo dve leti pred tem, bremeni Iran.
