Že od dobe dinozavrov pred 66 milijoni leti Zemlja ni izgubljala toliko vrst tako hitro, piše v raziskavi znanstvenikov ameriških univerz Stanford, Princeton in Berkeley. "Brez dvoma vstopamo v šesto veliko množično izumrtje," je povedal soavtor raziskave Paul Ehrlich, profesor biologije na Univerzi Stanford. Ljudje bodo verjetno med izumrlimi vrstami, opozarjajo znanstveniki v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Science Advances.
"Če bomo to dovolili, bo življenje potrebovalo na milijone let, da si opomore in naša vrsta sama bo verjetno izginila že na začetku," je dejal soavtor Gerardo Ceballos.
Analiza znanstvenikov je osnovana na dokumentiranem izumrtju vretenčarjev oz. živali z notranjimi okostji, podatke o tem pa so dobili iz fosilnih analiz in drugih zgodovinskih podatkov.
Sodobno stopnjo izumiranja vrste so primerjali s t.i. naravno stopnjo izginjanja vrst, preden je človekovo ravnanje dominiralo svetu. To zgodovinsko stopnjo je sicer težko oceniti, saj ljudje ne vemo natančno, kaj vse se je zgodilo v preteklih 4,5 milijarde letih. Za to raziskavo so se znanstveniki zato odločili uporabiti dvakrat višjo zgodovinsko stopnjo izumiranja, kot je bila doslej največkrat uporabljena.
Če je zgodovinska stopnja zajemala izumrtje dveh vrst sesalcev na 10.000 vrst na 100 let, je povprečna stopnja izginjanja vretenčarskih vrst v zadnjem stoletju 114-krat višja, kot bi bila brez človeškega delovanja. Znanstveniki poudarjajo, da so to še konservativne ocene in da njihovi izračuni verjetno celo podcenjujejo resnost krize izumiranja.
