Volivci bogate državice s 565.000 prebivalci na trojnem referendumu tudi odločajo, ali naj se starostna meja za volilno pravico zniža na 16 let in ali naj se mandat članov vlade omeji na deset let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Luksemburžani na referendumska vprašanja odgovarjajo z "jo" ali "nee" v luksemburščini, "oui" ali "non" v francoščini in "ja" ali "nein" v nemščini.
Najpomembnejše vprašanje na referendumu je, ali naj volilno pravico dobijo tudi tujci, ki v državi živijo najmanj deset let. Med njimi je veliko število Evropejcev, med katerimi prednjačijo Portugalci, ki predstavljajo 16,4 odstotka prebivalcev.
Premier Xavier Bettel, 42-letni liberalec, ki je na položaju nasledil sedanjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja - podpira volilno pravico za tujce, s čimer naj bi po njegovem modernizirali državo in jo naredili bolj demokratično.
"V Evropi ni nobene države, kjer bi samo 40 odstotkov prebivalstva izvolilo svoje predstavnike," je dejal Bettel. "Na naslednjih volitvah bodo lahko štirje od desetih ljudi povedali, ali so zadovoljni z mojo politiko ali ne."
Če bo večina od 244.382 volilnih upravičencev na referendumu za, bo Luksemburg postal prva država v EU, ki bo tujcem omogočila udeležbo na vseh volitvah.
Luksemburg je ubral drugo smer kot Velika Britanija, ki državljanom EU, živečim na Otoku, ne bo omogočila glasovanja na predvidenem referendumu o članstvu v povezavi.
Vprašanje deli tudi politične stranke. Junckerjeva opozicijska Krščanska socialna stranka nasprotuje volilni pravici za tujce, medtem ko njen podmladek navija za "da".
Med tujci, ki živijo v Luksemburgu, je poleg Portugalcev največ Francozov (sedem odstotkov), Italijanov (3,5 odstotka), Belgijcev (3,3 odstotka) in Nemcev (2,3 odstotka). Neevropejci predstavljajo sedem odstotkov prebivalstva.
Luksemburžani so globoko razdeljeni glede volilne pravice za tujce. Mnogi se namreč bojijo, da bodo tujci dobili še večji vpliv v zelo odprti državi, stisnjeni med Francijo, Belgijo in Nemčijo.
Državni statistični urad je izračunal, da bi v primeru pozitivnega izida referenduma volilno pravico dobilo 35.000 ljudi. Državljani EU sicer lahko že zdaj glasujejo na lokalnih in evropskih volitvah.
Novi volilni upravičenci bi lahko premešali karte na političnem prizorišču, saj gre za mlajšo populacijo, ki je v glavnem zaposlena v zasebnem sektorju.
