"Ravnovesje moči se je začelo spreminjati," je ocenil Snowden v prispevku, ki so ga objavili ameriški časnik The New York Times, francoski Liberation, nemški Der Spiegel in španski El Pais.
Izpostavil je globoke premike v zavedanju javnosti o množičnem nadzoru, odkar je pred dvema letoma začel objavljati podatke o množičnem nadzoru nad elektronskimi komunikacijami v ZDA.
Izrazil je zadovoljstvo, da nastaja generacija, ki zavrača pogled na svet, utemeljen samo na eni tragediji. Prvič po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 "vidimo oblikovanje politike, ki zavrača reakcijo in strah v korist prožnosti in razuma", je zapisal. "Z vsako zmago na sodišču, vsako spremembo zakona, kažemo, da so dejstva prepričljivejša od strahu," je poudaril.
Pri tem je izpostavil nedavno končanje množičnega nadzora zasebnih telefonskih pogovorov v ZDA, ki je do torka veljal po patriotskem zakonu. To je označil za zgodovinsko zmago pravic vsakega državljana, a tudi kot zadnji proizvod sprememb globalnega zavedanja.
"Od leta 2013 so institucije v Evropi podobne zakone in operacije opredelile kot nezakonite in uvedle nove omejitve. Združeni narodi so množičen nadzor označili za nedvomno kršitev človekovih pravic," je dodal.
Bivši sodelavec ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA), 31-letni Snowden, ki ga po objavi podatkov ZDA iščejo zaradi vohunjenja, živi že nekaj časa v Rusiji. V današnjem prispevku je še priznal, da se je pred dvema letoma, ko je začel razkrivati razsežnosti programov nadzora v ZDA, bal, da javnosti ne bo mar. A je na srečo ugotovil, da se je zelo motil, po dveh letih pa so spremembe globoke.
Kljub temu pa pravica do zasebnosti ostaja ogrožena, je poudaril. Tako so obveščevalci v Avstraliji, Kanadi in Franciji izkoristili nedavne tragedije, da bi dobili nova večja pooblastila, kljub dokazom, da tovrstni programi ne bi preprečili napadov, je izpostavil.
Nevladni organizaciji Amnesty International in Privacy International sta ob današnji obletnici pozvali vlade k reformi nadzora nad zbiranjem obveščevalnih podatkov.
Pri tem sta izpostavili, da je treba nadzor komunikacij vpeti v okvir mednarodnega prava človekovih pravic. To pomeni, da mora biti nadzor ciljno usmerjen, utemeljen na zadostnih dokazih, dovoliti pa ga mora neodvisna oblast, na primer sodnik.
Nadzor mora biti pod nadzorom transparentnih in neodvisnih parlamentarnih in sodnih postopkov ter se izvajati na podlagi javno dostopnih in zadostno podrobnih pravil in politik.
Organizaciji sta tudi pozvali močna spletna in telekomunikacijska podjetja, naj naredijo več za zaščito spletnih in telefonskih komunikacij milijard ljudi pred vsiljivimi nadzornimi in kriminalnimi napadi.
Podjetja bi morala investirati v novo in boljše šifriranje ter druge tehnologije s področja zasebnosti, da bi zaščitili in anonimizirali podatke. Obvestiti bi tudi morali uporabnike, kdaj jih zakon zavezuje k temu, da morajo svoje podatke predati vladam, so še sporočili iz Amnesty Interenational Slovenije.
"Zahvaljujoč razkritjem Edwarda Snowdna se milijoni običajnih ljudi zdaj zavedajo, da niti njihove najbolj intimne skrivnosti niso varne pred vladnim vohljanjem. Nacionalna in mednarodna telesa strokovnjakov ne bi mogla biti bolj jasna: množično nadzorovanje komunikacij brez razlikovanja je kršitev človekovih pravic. Igra se je končala in čas je, da vlade reformirajo svoje nediskriminatorne programe množičnega nadzorovanja," je ob tem dejala Carly Nyst, direktorica za pravo pri Privacy International.
"Razočarani smo, ker vlade ne sprejemajo, da množično nadzorovanje krši človekove pravice. Medtem ko sprejem zakona o svoboščinah v ZDA kaže, da je mogoče zmanjševanje nadzorovanja, obeti za bolj vsiljiva vohunska pooblastila v Franciji in Veliki Britaniji kažejo, da apetiti vlad po vedno več informacijah o naših zasebnih življenjih nimajo meja," je dejal Sherif Elsayed-Ali, namestnik direktorja, odgovoren za globalne izzive, pri Amnesty International.
