"Do jeseni je bil napredek v gospodarstvu opazen, nato pa je nova vlada zapravila veliko zaupanja. Nasprotujem povečanju izredne pomoči," je Weidmann dejal v danes objavljenem pogovoru za nemški tednik Focus.
Grčija trenutno poskuša doseči dolgo pričakovani dogovor s kreditodajalci, v skladu s katerim bi dobila sveža finančna sredstva, ključna za to, da se izogne plačilni nesposobnosti.
Grške banke predstavljajo glavni vir financiranja za vlado, vendar jim je Evropska centralna banka (ECB) omejila izdajanje zakladnih menic, kratkoročnih državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki predstavljajo glavni instrument, s katerim si Atene zagotavljajo financiranje v sili.
ECB je pred kratkim sporočila tudi, da grških obveznic ne bo več sprejemala kot zavarovanje posojil v rednih operacijah refinanciranja. To pomeni, da se grške banke zdaj zanašajo na mehanizem nujne likvidnostne pomoči (ELA), ki pa je dražji od rednih operacij refinanciranja.
ECB je v začetku tega tedna zvišala maksimalen obseg nujne likvidnostne pomoči, ki ga lahko grške banke dobijo od grške centralne banke, in sicer za 400 milijonov na 71,1 milijarde evrov. V skladu s pravili ECB morata vsako takšno odločitev potrditi dve tretjini članov sveta ECB.