Novice Svet24

V Donecku je okoli 20 proruskih protestnikov zasedlo urad župana. Moški pri tem niso naleteli na odpor, dejali pa so, da je njihova edina zahteva priprava referenduma v regiji Doneck o preoblikovanju Ukrajine v federacijo. S tem bi ta vzhodna regija z večinskim ruskim prebivalstvom dobila več pravic. Proruski protestniki medtem še vedno zasedajo upravna poslopja v še osmih mestih v regiji Doneck, ki meji na Rusijo.
Medtem so danes skozi mesto Kramatorsk na vzhodu Ukrajine ob spremstvu vojaškega tovornjaka peljala vsaj tri neoznačena oklepna vozila z ruskimi zastavami so se ob danes peljala skozi mesto Kramatorsk. Na vozilih je sedelo več deset oboroženih in zamaskiranih moških, ki na uniformah niso imeli oznak.
Šlo naj bi za oklepna vozila ukrajinskih sil, ki so jih na območju zasegli proruski protestniki. Po pisanju medijev naj bi proruski protestniki v Kramatorsku zasegli šest oklepnih vozil za prevoz vojakov, ki so prišla v mesto v okviru protiteroristične operacije Kijeva. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je kasneje sporočilo, da so vozila ponovno pod njihovim nadzorom.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je danes še zatrdilo, da so "skrajneži" v regiji Lugansk v torek zajeli dva ukrajinska vojaka in ju odpeljali neznano kam. V iskanju pogrešanih vojakov, ki naj bi ju zajeli med popravljanjem njunega vozila, sodelujejo ukrajinske oborožene sile. Kijev je ob tem napovedal "oster odgovor" proti vsem, ki bi napadli ukrajinske vojake.
Ukrajinska obveščevalna služba (SBU) pa je sporočila, da je prestregla sporočilo, v katerem ruski poveljniki proruskim separatistom izdajajo ukaz za uporabo orožja.
Prestreženo sporočilo razkriva, da "sabotažne operacije na vzhodu Ukrajine odkrito vodijo pripadniki ruske vojaške obveščevalne službe, ki so izdali cinični ukaz za uporabo orožja proti ukrajinskim vojakom", je v izjavi zapisal SBU.
Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je Rusiji zaradi ravnanja separatistov očital, da "poleg nafte in plina v Ukrajino izvaža tudi terorizem". Ob tem je pozval Moskvo, naj ravnanje proruskih aktivistov v Ukrajini na četrtkovem štiristranskem srečanju v Ženevi razglasi za terorizem.
Ravno v to srečanje se ob zaostrovanju krize na vzhodu Ukrajine polaga vse več upov. Šlo bo za prve pogovore med Rusijo, Ukrajino, ZDA in EU, potem ko si je Moskva priključila polotok Krim.
Evropski poslanci so medtem na plenarnem zasedanju v Strasbourgu izrazili upanje, da bodo pogovori prinesli napredek pri razreševanju krize. Ob tem so posvarili pred vojno, čeprav upajo, da je ne bo.
Kot je opozoril evropski komisar za širitev Štefan Füle, predstavlja razvoj dogodkov na vzhodu Ukrajine "zelo resen in nevaren" izziv in "najhujšo krizo v Evropi od konca druge svetovne vojne". "Razvoj dogodkov v prihodnjih dneh bo pokazal, kako se je odločila Rusija. A obenem utegne tudi od nas terjati nedvoumne odločitve."
"Usklajene in profesionalne akcije oboroženih skupin na vzhodu Ukrajine, vključno s tistimi, ki iz tujine prodirajo na ukrajinsko ozemlje, spominjajo na krimski scenarij," je poslance nagovoril komisar.
"EU je Rusijo pozvala, naj umakne vojake z ukrajinskih meja in preneha destabilizirati Ukrajino. Vsaka grožnja ali uporaba sile - vojaške sile ali gospodarskega pritiska - proti katerikoli državi je nesprejemljiva. V našem skupnem interesu je, da se izognemo prelivanju krvi na evropski celini, ki bi lahko ušlo nadzoru."
Poslanci bodo sicer v četrtek, na zadnji dan zadnjega plenarnega zasedanja v tem sklicu parlamenta, predvidoma glasovali o resoluciji na temo Ukrajine. V njej naj bi obsodili destabilizacijo vzhoda Ukrajine ter posvarili, da bi lahko Rusija sabotaže proruskih separatistov, ki jih sama podpira, izkoristila kot izgovor za vojaško posredovanje. Pozivala naj bi tudi k uvedbi gospodarskih sankcij na področju energetike in embarga na orožje.
Medtem je zveza Nato sporočila, da bo v odgovor na zaostrovanje ukrajinske krize v vzhodnoevropske članice poslala dodatne kopenske, zračne in pomorske sile. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je ob tem sicer izrazil upanje, da bodo četrtkova pogajanja v Ženevi prinesla politično rešitev krize.
"Sprejeli smo vojaške ukrepe, za katere menimo, da so v tem trenutku nujne za zagotovitev učinkovite kolektivne obrambe. Kljub temu pa upamo, da bodo pogovori v Ženevi tlakovali pot za miroljubno in politično rešitev krize," je po srečanju z 28 članicami Nata dejal Rasmussen.
Pomen ženevskih pogovorov sta v torkovem telefonskem pogovoru izpostavila tudi ruski predsednik Vladimir Putin in nemška kanclerka Angela Merkel. "Oba sta izrazila upanje, da bo srečanje v Ženevi dalo jasen signal za vrnitev razmer v miroljuben okvir," so sporočili iz Kremlja.
Putin je v pogovoru Merklovo opozoril, da je Ukrajina na robu državljanske vojne, potem ko je vlada v Kijevu v torek začela operacijo proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine, kar so v Kremlju označili za "neustavno uporabo sile proti mirnim protestnim akcijam".