Parlament avtonomne republike Krim je sprejel sklep o pridružitvi Krima Rusiji, ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruski parlament pa zaprosil, da preučita to prošnjo. Za 16. marec je sklical referendum o priključitvi Rusiji ali povrnitvi široke avtonomije, ki jo je Krim užival po prejšnji ustavi iz leta 1992, ki mu je dajala de facto neodvisnost.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je sporočili, da je bil Putin o prošnji krimskega parlamenta obveščen in je o njej razpravljal z ruskim varnostnim svetom.
Ukrajina se bo odzvala
Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki se je v Bruslju udeležil izrednega vrha EU o Ukrajini, je odločitve krimskega parlamenta označil za nelegitimne. "Krim je bil, je in bo del Ukrajine," je izpostavil in pozval rusko vlado, naj ne podpira separatistov. Putina je pozval, naj podre zid ustrahovanja in vojaške agresije ter k izgradnji novih odnosov med državama. V primeru zaostrovanja razmer se bo Ukrajina odzvala, je opozoril.
Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je medtem v Kijevu napovedal, da bo ukrajinski parlament začel postopek za razpustitev krimskega parlamenta. V Donecku na vzhodu Ukrajine pa je policija zaradi separatizma prijela samooklicanega "ljudskega guvernerja" Pavla Gubareva, ki je pozival k pripravi referenduma o odcepitvi regije Doneck.
Odločitev krimskega parlamenta za referendum so kot nezakonitega obsodili tudi voditelji EU na vrhu v Bruslju. Rusijo so pozvali k umiku vojske in ostro obsodili neizzvano kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Voditelji EU so se ob tem dogovorili za tristopenjsko ukrepanje v odnosih z Rusijo. Sprejeli so politično odločitev o takojšnji zamrznitvi pogovorov o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu z Rusijo ter zagrozili, da bo unija, če se Rusija ne bo odzvala na pozive k diplomatskim pogovorom z Ukrajino in umiritvi razmer, ukrepala tudi z drugimi sankcijami.
Te druge sankcije vključujejo na drugi stopnji usmerjene ukrepe proti posameznikom, zamrznitev premoženja in prepoved potovanja, ter odpoved vrha EU in Rusije, na tretji stopnji pa v primeru stopnjevanja agresije trgovinske in finančne ukrepe.
Razmere v Ukrajini je treba umiriti, če Rusija ne bo ukrepala v tej smeri, bo to imelo resne, daljnosežne posledice za odnose med EU in Rusijo, je opozoril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Vrha se je udeležila tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, ki je poudarila, da Slovenija podpira reševanje spora po mirni poti, s političnim dialogom, ki bi se moral začeti čim prej, saj bi bili vsi drugi scenariji bistveno bolj boleči za vse.
Premierka se je po vrhu po telefonu pogovorila z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, ki ji je poročal o svojih pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Rimu in ji povedal, da je rešitev spora z dialogom tudi v interesu Rusije.
Ob robu mednarodne konference o prihodnosti Libije v Rimu se je Erjavec srečal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem. Kot je dejal za Radio Slovenija, bi lahko Slovenija, ki na kriznem območju v Ukrajini nima strateških interesov, sodelovala v skupini držav EU, ki bi posredovala pri političnem dialogu za reševanje krize. "Ponudili smo svoje usluge v smislu vodenja političnega dialoga. John Kerry se mi je zahvalil za to našo subtilnost in za razumevanje resnosti situacije," je dejal Erjavec. V Rimu sta se sicer ob robu konference Kerry in Lavrov tretjič v dveh dneh sestala na pogovorih o krizi v Ukrajini. Lavrov je povedal, da še nista dosegla dogovora o razmerah v Ukrajini, bodo pa v Moskvi preučili zamisli, ki mu jih je predstavil Kerry glede konkretnih ukrepov.
Z ameriškega zunanjega ministrstva so sporočil, da je Kerry Lavrova pozval k neposrednim pogovorom z Ukrajino in da sta veliko časa namenila temu, pod kakšnimi pogoji naj bi prišlo do tovrstnih pogovorov.
Ameriški predsednik Barack Obama je medtem uvedel prepoved izdajanja vizumov za več predstavnikov ruskih oblasti in oblasti na Krimu, "ki so odgovorni ali so sodelovali pri ogrožanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine". Imen Bela hiša ni sporočila, so pa dodali, da bi ZDA lahko sprejele dodatne ukrepe, če se bo položaj v Ukrajini poslabševal.
Veljati pa so začele sankcije EU proti odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in še 17 predstavnikom njegovega režima, med katerimi sta tudi njegova sinova in bivši premier Mikola Azarov. Za leto dni so jim zamrznili premoženje v EU, ker so prepoznani kot odgovorni za nezakonito pridobivanje državnih sredstev.
V Ukrajini tudi pripadnik Slovenske vojske
Na ministrstvu za obrambo je medtem STA izvedela, da v vojaški opazovalni misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki je na poziv oblasti v Kijevu od srede v Ukrajini, od četrtka sodeluje tudi slovenski časnik. V 41-članski misiji, ki bo v državi ostala do 12. marca, sodeluje 22 držav. Opazovalcem misije sicer oboroženi moški na nadzorni točki na cesti iz Odese proti Krimu niso dovolili vstopa na Krim. Opazovalci so se zato odločili, da bodo v kraju Herson počakali, da dobijo odobritev za obisk Krima.
