Ameriška vlada je tudi tokrat zagotovila, da skrbno pazijo, da ne ubijajo nedolžnih, ampak napadom se ni mogoče izogniti. Razlog za napad 12. decembra je bila odstranitev pripadnika Al Kaide Šavkija Alija Ahmeda al Badanija, ki ga Američani sumijo, da je pripravljal napade na diplomatska predstavništva ZDA po arabskem svetu. Na seznamu 12 ubitih in 15 ranjenih njegovega imena ni.
Tarče napada tam ni bilo
Human Rights Watch priznava, da je bil morda kdo od žrtev ali tistih, ki so se izvlekli nepoškodovani, pripadnik ali simpatizer teroristov, vendar pa tarče napada med njimi ni bilo. V napadu pa je bila ranjena nevesta, ki se je skupaj z drugimi peljala v koloni vozil do ženinove vasi. Jemenske oblasti so se dva dni po napadu žrtvam opravičile, razdelile 160.000 dolarjev odškodnine in 100 avtomatskih pušk kalašnikov, kar je v Jemnu, kjer imajo ljudje orožje radi tako kot Američani, cenjeno darilo.
Težava je, kdo naj nadzira
Napad je izvedla ameriška vojska in poročilo Human Rigths Watcha je v Washingtonu spet sprožilo politične prepire. Sicer ne zaradi civilnih žrtev in moralnosti ubijanja z brezpilotnimi letali, ampak glede tega, kdo naj jih nadzira. Obama želi, da nadzor nad tovrstnimi akcijami v tujini prevzame vojska, obveščevalci agencije Cia, ki imajo nad Jemnom svoja brezpilotna letala, pa so našli zaveznike v kongresu, ki pravijo, da je Cia bolje usposobljena za natančnejše pobijanje.
Ameriške operacije v Jemnu so zelo uspešne, vendar v obratnem smislu. Tudi Human Rights Watch ugotavlja, da izvensodni poboji pomagajo Al Kaidi, da dobi nove privržence.
