Novice Svet24

Samaras je na ta način zavrnil nedavno pisanje nemškega tednika Der Spiegel, da se preučuje možnost tretjega programa pomoči Atenam, vrednega med 10 in 20 milijard evrov.

Spiegel je sicer navedel, da je mogoče tudi podaljšanje ročnosti posojil ranljivi evrski državi s 30 na 50 let ter znižanje obrestne mere za del dolga, in sicer za 80 milijard evrov iz leta 2010, za polovico.

Grška vlada, ki se sooča z vse večjim nezadovoljstvom državljanov, uperjenim proti varčevanju, medtem vztrajno ponavlja, da nove pomoči ne potrebuje. Atene zavračajo novo varčevanje, želijo pa si znižanja dolga, ki trenutno dosega 175,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"Obstaja dogovor z EU, ki predvideva, da lahko v primeru, da izpolnimo cilje, med njimi primarni proračunski presežek, računamo na znižanje dolga, na primer v obliki podaljšanja dospelosti obveznic in nižjih obresti," je za Bild zdaj dejal Samaras.

Po njegovih pričakovanjih bodo tudi uradni podatki pokazali, da je Grčija zabeležila "pomemben" primarni presežek - to je presežek, ki ne upošteva obresti na plačilo dolga. Grški premier je pred kratkim pojasnil, da je bil višji kot milijardo evrov.

Glavni direktor evropskega statističnega urada Eurostat Walter Redermacher pa je za nemške medije opozoril, da uradnih podatkov o grškem javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu še ni in da bi bili lahko objavljeni šele konec marca. "Vse številke, ki se bodo pojavljale do tedaj, bodo navadne špekulacije," je izpostavil.

Tudi sicer se v Bruslju novih odločitev v zvezi z Grčijo pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo maja, ne pričakuje.

Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad so Grčiji doslej odobrili dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.