Po nekaterih ocenah je v severnokorejskih gulagih zaprtih najmanj 200 tisoč ljudi, med njimi tudi otroci. Mnogi so v ujetništvu pristali zgolj zato, ker so oblasti pred tem zaprle enega od njihovih sorodnikov. Zaporniki živijo v razmerah, primerljivih z nacističnimi koncentracijskimi taborišči, in so si pred smrtjo prisiljeni izkopati lasten grob.
Režim širi kapacitete delovnih taborišč.
Amnesty International je nedavno objavil satelitske posnetke enega najbolj zloglasnih severokorejskih gulagov, delovnega taborišča Kwanliso, ki leži kakih 100 kilometrov severovzhodno od prestolnice Pjongjang in lahko sprejme do 50 tisoč ljudi. Satelitski posnetki razkrivajo, da režim v omenjenem kampu gradi nove objekte.
V okviru sistema taborišč se kajpak znatno kršijo človekove pravice. Nekdanji zaporniki so povedali, da so bili prisiljeni delati v razmerah, podobnih suženjskim, pogosto pa so bili podvrženi tudi mučenju ter drugemu krutemu, nehumanemu in poniževalnemu ravnanju. Številni zaporniki so si pred smrtjo celo prisiljeni izkopati lasten grob.
Po besedah Jeonga Kjungila, ki so ga v taborišču Kwanliso zadrževali med letoma 2000 in 2003, se je dan začel ob štirih zjutraj, končal pa ob osmih zvečer, po delu pa sta sledili dve uri indoktrinacije oz. državljanske vzgoje. In le tisti, ki so opravili svoje naloge, so dobili svoj dnevni obrok: 200 gramov ovsene kaše. Manj srečni morajo za preživetje jesti tudi podgane.
V severnokorejskih gulagih je zaprtih najmanj 200 tisoč ljudi.
Grozodejstva le redko vzbudijo pozornost mednarodne javnosti in medijev. Pred časom je Svet OZN za človekove pravice sicer pozval k preiskavi kršitev človekovih pravic v Severni Koreji, ki bi povečala pritisk na to državo, vendar je mednarodno skupnost že kmalu spet bolj zaskrbel severnokorejski jedrski in raketni program
