S tem bodo pokojni uresničili zadnjo željo. O tem, kakšen par sta bila daleč od oči javnosti, smo se pogovarjali s Titovim osebnim kuharjem in butlerjem Jožefom Oselijem.
Prava resnica je vedno nekje vmes.
Jožef Oseli, eden najvidnejših slovenskih kuharskih mojstrov, je postal Titov osebni kuhar in butler v njegovi slovenski rezidenci na Brdu pri Kranju leta 1972 in ostal v tej službi do Titove smrti leta 1980. Seznam slavnih in vplivnih osebnosti, ki jih je Oseli pogostil, je dolg in navdušujoč.
Na njem najdemo nekatere nekdanje najvidnejše državnike, kot so Mihail Gorbačov, Haile Selasi in Vaclav Havel, kuhal je tudi za slavne igralce, kot so Sophia Loren, Elizabeth Taylor in Richard Burton. A kako je bilo kuhati za Tita in Jovanko in kakšna zakonca sta bila zasebno? »Tito in Jovanka Broz sta delovala kot dva dobra zakonca, ki jima niti ni treba veliko govoriti, ker se čutita. Jovanka je bila včasih celo preveč skrbna za Titovo počutje. Kadar je pri kakšni zadevi preveč vztrajala, jo je Tito znal tudi ustaviti, tako da ji je rekel: 'Pa ostavi me na miru.' (Pusti me pri miru, op. p.) Tako je običajno reagiral, če se mu ni dalo razpravljati,« pripoveduje Jožef Oseli in na vprašanje, ali je bila Jovanka res močno gospodovalna in spletkarska celo do Tita, odgovarja, da je prava resnica vedno nekje vmes.
Po njegovih besedah so mnogi želeli manipulirati s Titom, vendar jim je Jovanka to preprečila na tak ali drugačen način. Oseli še dodaja, da je bila Jovanka do zaposlenih res zahtevna, vendar je znala tudi ceniti in pohvaliti dobro opravljeno delo. Priznanega kuharja smo povprašali tudi o tem, kako je potekal vsakdan najvplivnejšega zakonskega para v nekdanji skupni državi.
»Tito jo je znal tudi ustaviti, tako da ji je rekel: 'Pa ostavi me na miru.'«
»Kadar sta bila na Brdu, je življenje potekalo po določenem urniku. Tito je po zajtrku pregledal pošto in odšel na sprehod. Kosila in večerjala sta vedno skupaj ob določeni uri. Velikokrat sta preživela skupaj tudi popoldan. Zvečer pa sta si ogledala kak film,« pravi Oseli, ki se spominja tudi hrane, ki sta jo najraje jedla. Po njegovih besedah glede tega res nista bila zahtevna. »Oba sta imela zelo rada preprosto hrano. Jovanka pa je imela za razliko od Tita zelo rada tudi sladice. Vedno je rada tudi gostom ponudila sladice, ki so bile atraktivne tudi na pogled. Ona je temu rekla: 'neka pjeva' (naj poje, op. p.).«
Oseli dodaja, da je bila Jovanka tudi zelo dobra gostiteljica, ki se je, čeprav so bili za to zadolženi drugi, vedno pozanimala o svojih gostih in njihovih kulinaričnih željah. »Ob pomembnejših obiskih sva ji z ženo vedno morala poročati, kako sva si zamislila postavitev mize, postrežbo, skupaj smo sestavljali jedilnike in razmišljali o dekoraciji,« se spominja in dodaja, da se je pred šestimi leti v Beogradu srečal z Jovankino sestro Nado, ki je ves čas skrbela zanjo, in za svojo nekdanjo delodajalko pustil tudi darilo.
Nada pa mu je povedala, da Jovanka njegovo delo še vedno spremlja prek intervjujev. »Jovanka ni imela ravno manekenske postave, vendar je imela svoj stil oblačenja, tako da je vedno delovala zelo elegantno. Bila je prva dama v vseh pogledih,« svoje spomine zaključi Jožef Oseli.
Jovanko Broz bodo sicer z vojaškimi častmi pokopali v soboto ob 12. uri.
