"Zame je to prav poseben trenutek," je dejala Merklova, ki se je ob obisku v Dachauu srečala tudi s preživelimi nekdanjimi zaporniki, vsem žrtvam v taborišču pa se je poklonila s polaganjem venca.
Na Merklovo so se sicer usule kritike, češ da je obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča izkoristila predvsem za predvolilno kampanjo. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je te kritike zavrnil in dejal, da se je Merklova zgolj odzvala na povabilo predsednika odbora nekdanjih zapornikov Dachaua, 93-letnega Maxa Mannheimerja.
Slednji je že pred obiskom Merklove izjavil, da bo za preživele kanclerkin obisk "velika čast in zgodovinski dogodek".
Nacisti so Dachau odprli leta 1933 kot koncentracijsko taborišče za politične zapornike, in sicer le nekaj tednov potem, ko je Adolf Hitler prevzel oblast. Za naciste je bil Dachau model za kasnejših več sto drugih koncentracijskih taborišč kot "šola nasilja".
V 12 letih obstoja je bilo v Dachauu in njegovih številnih pomožnih taboriščih zaprtih več kot 200.000 Judov, homoseksualcev, Romov, političnih nasprotnikov in drugih iz vse Evrope. Več kot 43.000 jih je bilo ubitih ali pa so umrli zaradi lahkote ali bolezni, preden so taborišče 29. aprila 1945 osvobodili ameriški vojaki.
Svet
Merklova izrazila žalost in sram
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes kot prva nemška kanclerka obiskala nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Dachau. Kot je dejala, jo ob obisku tega spominskega kraja preveva globoka žalost in sram.
Reuters
