Začela je pri sedmih letih starosti, dneve, tedne, leta in leta preživi za statvami in ustvarja mojstrske motive. Bebehaja pove skrivnost, ki jo v njenem okolju sicer vsi poznajo: najpomembnejša stvar pri izdelovanju preprog v Qalizalu ni volna, ampak hašiš. »Če ne jemo hašiša, smo kot mrtva telesa,« pravi. »Če ga jemo, lahko delamo trdo in več.«
Ženske uživajo hašiš trikrat na dan. Kadijo ga in jedo za zajtrk, kosilo in večerjo. Tako kot marihuana, tudi hašiš vsebuje aktivno snov THC, ki povzroča sproščenost, zmanjšanje bolečin in splošno dobro počutje.
V Qalizalu pa je pomirjevalni učinek hašiša priljubljen še zaradi nečesa: da bi lahko ženske ure in ure tkale preproge, z njim hranijo tudi majhne otroke. »Tako so tiho in mi lahko delamo,« pravi Bebehaja. V otroštvu jo je tudi njena mati hranila s hašišem.
Po uradni oceni je v pokrajini 30 tisoč kroničnih uživalcev hašiša. V neki družini je bilo vseh devet članov, vključno z otroki, kroničnih uživalcev, in da bi prišli do denarja za drogo, je oče poskušal prodati osemletno, za možitev godno hčer.
Večina žensk se ujame v neizprosen ciklus: dnevne potrebe po hašišu jih stanejo štiri dolarje na dan, s tkanjem preprog pa večina od njih zasluži manj.
Abdul Bashir Morshid, vodja pokrajinskega oddelka za boj proti narkotikom, pravi, da so vseeno največji problem otroci. Zato poskuša za začetek organizirati dnevno varstvo otrok, da bi materam zagotovili nemoteno delo.
