Junija lani je bil sicer že sprejet zakon o znižanju zneska nadomestila za 20 odstotkov, s 100 na 80 odstotkov plače, in dolžina prejemanja nadomestila z enega leta na 6 mesecev. Pohvalno je sicer, da so s skrajšanjem dolžine in znižanjem višine prejemanja nadomestila prihranili približno 640 tisoč evrov.
A kljub temu, ker gre za davkoplačevalski denar, se upravičeno vprašamo, ali res vsi poslanci, ki oddajo zahtevek za prejemanje nadomestila, potrebujejo ta prejemek. Spomnimo se samo Gregorja Viranta, ki je nadomestilo prejemal kljub visokim honorarjem, ki so presegali funkcionarsko plačo.
Eden zadnjih zanimivih zahtevkov po prejemanju nadomestila za funkcionarsko plačo je vložil nekdanji super minister Žiga Turk. Kljub podpisanemu sporazumu, da se lahko po končanju funkcije ministra vrne na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, so ga na fakulteti zavrnili. Ker smo očitno v času, ko služb ni ravno veliko in je tudi bivši minister nezaposljiv, je slednji vložil zahtevo za prejemanje nadomestila, ki mu ga je pristojna parlamentarna komisija sprva zavrnila, naposled pa, po pritožbi, odobrila.
Prejemanje nadomestila seveda ne bi bilo nič spornega, če ne bi v oči bodlo 'super' premoženje tega bivšega super ministra. V lasti ima namreč 140 kvadratnih metrov veliko hišo in 69 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Je tudi lastnik polovice 31 kvadratnih metrov velike počitniške hišice v Seničnem pri Tržiču ter polovice 33 kvadratnih metrov počitniškega stanovanja v Luciji. Njegovo premoženje je tudi na Dolenjskem, v lasti ima namreč 10 hektarjev gozda, vozi BMW X3, njegovi bančni prihranki znašajo 83.500 evrov, v različnih evropskih skladih ima naloženih 61.500 evrov, 130.500 evrov v delnicah ameriških tehnoloških podjetij, v delnicah slovenskih podjetij pa 6.700 evrov. Turkova nadomestila plače, če jih bo prejemal vseh šest mesecev, bo državni proračun stal približno 24.000 evrov.
Nadomestila pa na primer niso dodelili Srečku Prijatelju in Luki Juriju, ki svojo pravico sedaj iščeta na sodišču.
Prejemanje nadomestila po prenehanju funkcije poslanca ali ministra lahko povsem izenačimo z nadomestilom za brezposelnost. Zato je povsem sprto z logiko, zakaj se tako višina kot čas prejemanja tega dohodka toliko razlikuje od tistega, ki ga prejme navaden državljan ob izgubi službe. Ena od državljank je zato na vladnem spletnem portalu predlagam.vladi.si zapisala: »Predlagam vladi, da v duhu varčevalnih ukrepov in ustavnega načela enakosti omeji nadomestilo za ministrske in poslanske plače na enako najvišjo mejo, kot po zakonu za uravnoteženje javnih financ velja za vse ostale državljanke in državljane, to je 892,50 evrov. Ne vidim razloga, da bi bili nekdanji ministri in ministrice ter poslanke in poslanci pri tem izvzeti in neenaki s preostalimi (brezposelnimi) državljankami in državljani.«
Na žalost je tako, da tisti, ki zakone sprejemajo o zadevah, ki se tičejo njih samih, te pač prilagodijo tako, kot je njim po volji. Navsezadnje, kdo bi pa želel pljuvati v lastno skledo?
