90-letnega Leopolda Dauweja in 89-letno Paulo Raman so evtanazirali v ponedeljek. Ob smrti so ju obkrožali njuni otroci in vnuki. Mož in žena, ki sta se poznala 70 let in sta bila poročena 64 let, sta povedala, da si nihče od njiju ne more predstavljati življenja brez drugega.
»Skupaj sva prehodila pot. Skupaj odhajava,« sta zakonca zapisala v poslovilnem pismu.
V Belgiji je od leta 2002 dovoljen samomor z medicinsko pomočjo za neozdravljivo bolne paciente, ki postanejo žrtve nevzdržnega fizičnega ali duševnega trpljenja.
Eden od sorodnikov je povedal, da sta bila oba zakonca resno bolna in da zanju ni bilo več primerne oblike zdravljenja. Ramanova je trpela zaradi težav s srcem, Dauwe pa je skoraj povsem oslepel, odpovedovala so mu tudi pljuča.
»Nihče od njiju ni želel ostati sam, nista pa si mogla obetati niti dostojne smrti,« je še povedal sorodnik. »Priklenjena sta bila na svoji postelji in sčasoma bi njun boj s smrtjo postal le še težji. Odločila sta se, da se temu izogneta. Celotna družina je njuno odločitev popolnoma podprla.«
Sorodniki so tudi pojasnili, da je Dauwe večkrat omenil, da se bo vrgel v reko, če pride do točke, ko ne bi več mogel skrbeti sam zase. Ramanova pa je bila globoko verna in je najprej z nelagodjem razmišljala o samomoru z medicinsko pomočjo. Proti koncu življenja je spremenila svoje stališče. »Še vedno sem katoličanka, vendar na svoj način,« je dejala.
V Belgiji je natančno določeno, kdaj se bolnik lahko odloči za evtanazijo. Zakonodajalci sicer razpravljajo o razširitvi zakonskih možnosti z vključitvijo hudo bolnih mladoletnikov in bolnikov z alzheimerjevo boleznijo.
Morebitna zakonska razširitev upravičencev do evtanazije, še posebej vključitev mladoletnikov, je v javnosti sprožila burne polemike. V socialistični stranki razširitev zagovarjajo, saj po njihovem »daje rešitev za dramatične situacije in skrajno srhljive primere«.
V lanskem letu so v Belgiji izvedli 1.432 evtanazij kar predstavlja dva odstotka vseh smrti v državi.
