Za naslednika Mahmuda Ahmadinedžada se je potegovalo šest kandidatov, od tega jih je bilo pet iz konservativnega tabora.
Volilna udeležba je bila 72-odstotna, za zmago v prvem krogu pa je moral kandidat zbrali najmanj 50 odstotkov glasov.
Nekdanji vodja iranskih jedrskih pogajalcev Rohani je dobil 50,68 odstotka glasov, je sporočilo notranje ministrstvo po preštetju vseh glasovnic.
Takoj po objavi novice je med Rohanijevimi privrženci v Teheranu izbruhnilo veliko navdušenje. Pred sedežem njegovega volilnega štaba pa se je zbralo na tisoče ljudi.
Rohani velja za zmernega kandidata s podporo reformistov. Z zahodnimi vladami želi skleniti dogovor glede iranskega jedrskega programa, ker želi, kot je pojasnjeval pred volitvami, državo potegniti iz mednarodne izolacije.
Kljub temu pa opazovalci poudarjajo, da njegova zmaga ne bo prinesla popolne spremembe iranske politike, saj so strateška vprašanja, kot so jedrski program in mednarodni odnosi, v pristojnosti vrhovnega vodje Alija Hameneja.
V ospredju predvolilne kampanje sta bila iranski jedrski program in slabe gospodarske razmere. Slednje so tako konservativni kot edini reformistični kandidat pripisovali jedrski politiki Ahmadinedžada. V Iranu beležijo prek 40-odstotno inflacijo, vrednost nacionalne valute pa se je prepolovila.
Rohanija sta podpirala dva nekdanja predsednika, Mohamed Hatami in Akbar Hašemi Rafsandžani. Novi predsednik je bil rojen leta 1948 v osrednjem delu države, 20 let je bil član parlamenta, od tega osem let njegov podpredsednik. Leta 2003 ga je predsednik Hatami imenoval za glavnega jedrskega pogajalca.
S tega položaja je odstopil kmalu po prihodu predsednika Ahmadinedžada, vzrok so bila nesoglasja med njima. Rohani je nato kritiziral predsednikovo politiko, češ da pogajanj ne bi smeli voditi na način, ki državo vodi v politično osamitev in gospodarsko krizo.
Kot je poudarjal med kampanjo, dosedanji predsednik ne obvlada umetnosti diplomacije, temveč je s svojo militantno retoriko državo pripeljal na rob vojne.
A tudi Rohani je v predvolilni kampanji dal vedeti, da se jedrskemu programu ne namerava odpovedati. Kljub temu pa ni popolnoma izključil niti pogajanj z največjim iranskim sovražnikom, ZDA.
Novi predsednik, ki bo položaj prevzel avgusta, ima doktorat pravne fakultete univerze v Glasgowu, je poročen in ima štiri otroke.
