Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je tričlansko komisijo pozval, naj pri tem prednostno preiščejo dejanja tako njega samega kot članov njegove družine.
Sredi marca so se namreč banke na Cipru za čas pogajanj o rešilnem paketu zaprle. Potem ko so se po skoraj dveh tednih minuli četrtek ponovno odprle, na Cipru še vedno veljajo strogi ukrepi, po katerih posameznik dnevno ne more dvigniti več kot 300 evrov, iz države pa je prepovedano odnesti več kot 1000 evrov gotovine.
Predstavnik največje ciprske banke Bank of Cyprus Mario Skandalis je poleg tega v soboto priznal, da bi lahko varčevalci propadlih bank, katerih vloge presegajo 100.000 evrov, izgubili tudi do 60 odstotkov vlog.
A na otoku so se pojavila namigovanja, da so številni vodilni politiki in poslovneži izkoristili svoj položaj in še pravočasno zaščitili svoje premoženje v bankah.
Kot so razkrili mediji, so nekatera ciprska in evropska podjetja tik pred zaprtjem bank na Cipru prenakazala okoli 700 milijonov evrov v tujino. Za ta korak naj bi se odločili tudi številni politiki, med njimi tudi sorodniki Anastasiadesa.
Preiskava bo poleg tega zajela tudi domneve, da so nekateri politiki in gospodarstveniki dobili kredite ciprskih bank in jih nato le delno ali sploh ne odplačali.
Ciper je nedavno moral pristati na težke pogoje mednarodne pomoči, da bi se rešil pred bankrotom. Za pomoč je Ciper zaprosil že junija lani, potem ko sta banki Laiki in Bank of Cyprus po obsežnem odpisu dolga Grčiji zaprosili za državno pomoč. Kot del dogovora bodo banko Laiki dokončno zaprli.
