Novice Svet24

Poleg tega pomenijo volitve tudi test demokracije v državi, kar bo Evropska komisija podrobno preučila v spomladanskem poročilu o napredku kandidatk za članstvo. Volitve bo zato opazovalo več tisoč domačih in 410 tujih opazovalcev, med njimi 244 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

V skoraj 80 občinah bo sicer okoli 3000 volišč odprtih do 19. ure. Za župane občin se poteguje okoli 350 kandidatov. Za položaje v občinskih svetih pa je na voljo 8528 kandidatov na skupno 480 volilnih listah. Volilnih upravičencev je 1,74 milijona, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Boji na lokalnih volitvah bodo sicer potekali podobno kot na vsedržavni ravni - glavni "spopad" se bo odvijal med vladajočo stranko VMRO-DPMNE, ki jo vodi Gruevski, in socialdemokrati (SDSM), ki jih vodi nekdanji predsednik države in vlade Branko Crvenkovski.

Enako se na albanskih območjih "srdit boj" obeta tudi med Demokratsko unijo za integracijo (DUI) Alija Ahmetija, ki sodeluje v vladi, in opozicijsko Demokratsko stranko (DPA) Menduha Thacija.

Glede na javnomnenjske raziskave ima vladajoča VMRO-DPMNE velike možnosti za zmago. Podpira jo 48,5 odstotka volivcev. SDSM pa 15,5 odstotka, kažejo podatki Centra za mednarodno sodelovanje, ki jih povzema srbska tiskovna agencija Beta.

Med makedonskimi Albanci pa ima prednost stranka DUI, ki bi jo podprlo 8,5 odstotka volivcev, DPA pa bi prejela 4,3 odstotka. Skoraj petina - 17,7 odstotka volivcev - je sicer še neodločenih, kažejo podatki.

Opozicija je sicer vseskozi grozila z bojkotom lokalnih volitev in zahtevala predčasne parlamentarne volitve. Za sodelovanje na volitvah se je odločila šele 1. marca po posredovanju EU v njihovem sporu z VMRO-DPMNE, ki je izbruhnil decembra po hitrem sprejetju proračuna.

Opozicijske poslance so tedaj celo vrgli iz dvorane parlamenta. Zatem je prišlo tudi do nasilnih protestov, v katerih je bilo 17 ljudi ranjenih. Opozicija je nato začela bojkotirati celoten politični proces, tudi delo v parlamentu.

V začetku meseca je nato do mednacionalnih nemirov prišlo tudi zaradi imenovanja nekdanjega poveljnika albanskih upornikov Taleta Xhaferija za obrambnega ministra. Najprej je prišlo do protestov etničnih Makedoncev, naslednji dan pa še do protiprotestov etničnih Albancev. Mednacionalne napetosti v državi so še vedno visoke.