Na kmetijskem ministrstvu so pred časom zapisali, da praznike v Sloveniji zaznamuje tudi dolga tradicija kolin. Ob tem so poudarili, da koline niso le kulinarični dogodek, temveč tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine. Toda zdi se, da z bližino in založenostjo trgovinskih polic s svinjskim mesom tudi tradicija ugaša. Seveda so izjeme.
Družina Žunkovič iz Grdine pri Stopercah tako še vedno prireja koline. "Pri nas je furež še vedno praznik, ko se zbere vsa družina. Opažam, da je v Stopercah ta tradicija še živa, ponekod pa resnično izumira," je dejal Boštjan Žunkovič. Gre namreč za opravilo, ko je treba živali najprej odvzeti življenje, opravilo, ki zahteva obilo dela in tudi znanja. Posledično je mnogo bolj lagodno kupiti meso. In medtem ko je nekdaj veljalo, da se je v 'paketih' kupovalo zgolj domače goveje meso, se dandanes tudi svinjsko. Toda s tovrstnim mišljenjem se znanje predelave mesa in s tem lastne samooskrbe izgublja, opozarja Žunkovič. Ob tem pa dodaja tudi zanimivo podrobnost glede cene mesa: "Ravno pred časom smo se pogovarjali v krogu družine in je stric dejal, da je pred 40 leti za prašiča dal dve plači. Kaj pa danes, danes morda polovico ene plače."
Ne za lastne potrebe, temveč za ohranitev tradicije kolin na podeželju pa si že leta prizadeva Turistično društvo občine Markovci, ki tradicionalno prireja koline, letos bodo predvidoma 1. februarja v Prvencih. "Ohranjamo tradicijo, saj koline vse bolj izumirajo. Večina je namreč rejo živali opustila, tisti, ki še redijo prašiče, pa imajo praviloma večje količine," je povedal predsednik društva Franc Brodnjak.
Število prašičev dejansko vidno upada. Od leta 2010 se je prepolovilo, na okrog 196.000 prašičev v letu 2023. "Po podatkih iz subvencijskih vlog je v Sloveniji 4.583 kmetij, ki redijo prašiče na višjo težo. Te kmetije skupno redijo okrog 55.500 prašičev. V to statistiko pa niso zajete kmetije, ki niso zajete v subvencijske podatke in imajo dva ali tri prašiče za lastno porabo," je dejal Peter Pribožič iz KGZ, Zavoda Ptuj. Tudi on ocenjuje, da se tradicija kolin nekoliko izgublja pri mlajših generacijah gospodarjev na kmetijah. "A v primerjavi s severnimi sosednjimi državami je pri nas vseeno še tradicija kolin ostala prisotna in bi bilo zelo škoda, če bi to omejevali ali prepovedali. Gre tudi za samooskrbo s prašičjim mesom, manj je zavržene hrane, saj se uporabi v prehrani prašičev, ki jo predelajo v visoko kakovostno meso."
Zakol izven klavnice: kaj je treba upoštevati
Koline na domačem dvorišču še ostajajo slovenska posebnost, ki jo dopušča tudi zakonodaja, obenem pa morajo imetniki živali izpolnjevati določene zahteve, ki urejajo zakol živali za lastno domačo porabo. Prvi pogoj je, da je žival zdrava, v primeru suma bolezni je namreč klanje živali prepovedano, imetniki pa morajo o tem obvestiti veterinarsko organizacijo. Nadalje mora biti postopek usmrtitve opravljen tako, da se zagotovi, da je živalim prihranjeno vsako nepotrebno trpljenje, vznemirjanje in bolečina, opravi pa ga lahko le oseba z ustreznim znanjem in izkušnjami na področju zakola.
Neprimerna usmrtitev se lahko opredeli tudi kot mučenje živali. Imetnik živali mora poskrbeti, da je zakol izveden na način, ki zagotavlja hitro in učinkovito omamljanje. To pomeni, da je treba prašiča pred zakolom omamiti z napravo s penetrirnim klinom (pištola za omamljanje) ali električnim tokom (električne klešče). Pri zakolu za lastno domačo porabo je treba upoštevati tudi zahteve glede ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi ter jih predati pooblaščenemu koncesionarju, tudi v luči širjenja afriške prašičje kuge, opozarjajo na upravi za varno hrano. Dodajo še: "Kljub temu da so koline del slovenske tradicije, bomo s spoštovanjem predpisov in odgovornim ravnanjem največ prispevali k varnosti, zdravju in dobrobiti tako živali kot ljudi."
