Mnogi takšno pridobitev v Sloveniji pozdravljajo, saj naj bi med drugim pomembno vplivala na zmanjšanje krvno prenosljivih okužb in prezgodnjih smrti zaradi predoziranja, drugi se sprašujejo, zakaj se za to porablja davkoplačevalski denar. 52-letni odvisnik Robert, ki je s heroinom zasvojen že trideset let, pa je prepričan, da smo s takšno pridobitvijo v državi nekaj desetletij prepozni.
V Dnevnem centru za uporabnike prepovedanih drog v Novi Gorici, ki domuje na Sedejevi ulici 9a, tik ob sedežu Policijske uprave Nova Gorica, so nas prijazno sprejeli in predstavili svojo pridobitev. Varna soba je sestavljena iz treh manjših, med seboj povezanih prostorov. V prvem obiskovalca pričakata socialna delavka in medicinska sestra. Drugi je namenjen injiciranju drog, tretji njuhanju in kajenju. Prostori so na voljo vsak dan med 8. in 15. uro. Medicinska sestra Tjaša Šapla Troha je nov delovni izziv sprejela zato, ker si je želela pomagati najranljivejšim družbenim skupinam. »Zame je bilo pravo presenečenje, kako so se mi odvisniki odprli s svojimi zgodbami. Te se te resnično dotaknejo, razmišljati začneš o stvareh, ki se zdijo marsikomu samoumevne, a ni tako. Kaj je odvisnikom, ki nas obiščejo, skupno? Rekla bi, da sta to ranljivost in praznina. Pri nas dobijo spoštovanje in dostojanstvo. Da ni postrani pogledov, odkimavanja z glavo, čeprav ljudje pogosto sploh ne poznajo zgodbe v ozadju. Mi smo tu zato, da človeka, ki ima težave z drogo, krepimo. Ko pokaže najmanjšo voljo, da bi se rad spremenil, takšna prizadevanja podpremo. Kar nekaj zgodb je tudi uspešnih,« je poudarila.
Namenjena najbolj tveganim uporabnikom
Luka Mrak, strokovni vodja programa Goriška varna soba, pravi, da je to pomembna dodatna storitev Dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog, ki tu deluje že skoraj dve desetletji. »Tisti, ki so doslej hodili na vrtove ali pod balkone, bodo zdaj drogo uporabljali kontrolirano. V terenskem delu obravnavamo letno okrog 300 uporabnikov. Vsi sicer ne uporabljajo drog, so pa na različne načine povezani s problematiko zasvojenosti. Varna soba je namenjena predvsem tistim, ki jo uporabljajo najbolj tvegano. Računamo, da jih bo okrog 45,« je povedal in dodal, da bo še nekaj časa trajalo, da bodo pridobili njihovo zaupanje. Hkrati je opozoril, da se mnogi sploh ne zavedajo, kako razširjena je uporaba drog. »Število uporabnikov se veča, več je tudi diagnoz zasvojenosti. Se pa trendi nedvomno spreminjajo. Danes si manj ljudi droge injicira, drugi načini so pa ravno tako tvegani,« je poudaril.
A napačno bi bilo sklepati, da je tod več odvisnikov kot drugod. »Seveda jih je v Ljubljani več, a očitno imamo tu večjo podporo lokalne skupnosti, da smo lahko vzpostavili varno sobo,« je razmišljal. Nova Gorica je bila pripravljena narediti ta korak zaradi močnega konzorcijskega partnerstva z izvajalcema, Slovenskim združenjem za duševno zdravje ŠENT in Zdravstvenim domom osnovno varstvo Nova Gorica. Novogoriška občina je za to namenila slabih 30.000 evrov.
Sintetično drogo proizvajajo že osnovnošolci
Izpostavljeno
Intervju: Posestvo Berce – Tradicija, družina in prestižna vina
»Med nami so ljudje, ki ne zmorejo živeti brez substanc in kljub prizadevanju sorodnikov ne morejo dobiti bitke z odvisnostjo. Nekdo, ki je čisto na dnu in ne vidi nobenega izhoda, ima zdaj varno točko, kjer bo zanj poskrbljeno. V naši družbi je zelo prisotno prepričanje, da je varna soba potuha. A ne gre za to. Uživalci drog so prav tako ljudje. Seveda je uživanje droge družbeno nesprejemljivo, je pa družbeno sprejemljivo, da ljudem v stiski pomagamo,« je opozoril Miha Kramli, predsednik lokalne akcijske skupine novogoriške mestne občine za preprečevanje zasvojenosti in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Podobno kot Luka Mrak je izpostavil, da je zasvojenosti pri nas čedalje več ter da zdravstvo in sociala v tem trenutku nimata pravega odgovora na nove vrste sintetičnih drog. »Lahko poskrbimo za zasvojene z opiati, ker imamo nadomestke, novih sintetičnih drog pa ne moremo nadomestiti. Edino, kar lahko naredimo, je preventiva. V poštev pridejo psihoterapija in individualno ali družinsko svetovanje. Seveda pa je dojemljivost zasvojenih ljudi za to izredno majhna. Med uporabniki drog so danes tudi osnovnošolci, ki proizvajajo sintetično drogo v svojih skritih laboratorijih in jo tudi preprodajajo. Imamo torej opravka z otroki, ki so uporabniki in izdelovalci drog ter dilerji, vendar pa niso še nikjer registrirani, ker za sintetično drogo nimamo nadomestkov in programov. To je naš ključni izziv v prihodnje,« pravi. Opozarja še na »klasične« zasvojence z drogo, ki se starajo. »Na Goriškem je okrog sto uporabnikov, ki so že zelo bolni in ne sodijo ne v domove upokojencev ne v bolnišnico. Zanje bo treba odpreti poseben oddelek. Za onemogle zasvojene bi morali poskrbeti na državni ravni.«
Spodbuda tudi za druge kraje v Sloveniji?
Prof. dr. Mojca Matičič, specialistka infektologinja, medtem opozarja, da na zdravje tistih, ki si injicirajo droge, še vedno prežijo infekcijske bolezni, ki so prenosljive, med njimi HIV ter hepatitisa B in C. »V Sloveniji sicer med uporabniki drog skoraj ni več okužb s HIV, jih je pa veliko z virusom hepatitisa C. V naši državi imamo srečo, da hepatitis C že 25 let obvladujemo. A en element je manjkal – varna soba. Kot se je izkazalo v drugih evropskih državah, ki jo že imajo, omogoča varen način injiciranja in preprečuje krvno prenosljive okužbe. Zato podpiram varno sobo v ustreznem okolju in verjamem vanjo. Želela bi si, da bi jih bilo v Sloveniji več.« Po njenih besedah je imelo v letu 2022 varno sobo deset evropskih držav, zdaj se jim je priključila še Slovenija.
Tudi Lidija Kristančič, predstavnica ministrstva za zdravje, trdno verjame, da je prva varna soba pri nas velik zdravstveni prispevek. »Pomembno vpliva na zmanjšanje prezgodnjih smrti zaradi predoziranja pri uporabi drog. Drugi pomembni vidik je zmanjšanje okužb, predvsem hepatitisov, pa tudi zapletov pri njih. Tretji pomembni vidik pa je, da ljudi, ki uporabljajo droge na javnih krajih, umaknemo v sterilne prostore, kjer jo uporabljajo pod nadzorom strokovnega delavca, ki pomaga ob morebitnih zapletih in nudi prvo pomoč,« našteva. »Upamo, da je to motivacija tudi za druge kraje v državi. Poudariti pa moram, da se brez dobrega sodelovanja zdravstva, sociale, policije, lokalne skupnosti in nevladnih organizacij taki programi ne morejo širiti«.
In kaj o varni sobi pravijo tisti, ki naj bi jo uporabljali? 52-letni Novogoričan Robert, ki je s heroinom zasvojen že trideset let, ocenjuje, da je varna soba v Slovenijo prišla tri desetletja prepozno. »A zdaj jo imamo in to se mi zdi v redu. Če je nekaj dovoljeno, običajno ni več zanimivo, torej bi lahko rekli, da bo uporabnikov varne sobe manj od pričakovanj,« pove malo za šalo in malo zares. Prizna, da je sam ne bo uporabljal, saj sterilnost zanj ni več največji problem. Bo pa varna soba po njegovem mnenju dobrodošla za tiste odvisnike, ki nimajo družine in strehe nad glavo. In kaj bi Robert, ki se kljub večkratnim poskusom ni uspel rešiti iz pekla drog, svetoval mladim, ki se znajdejo na razpotju? »Popolnoma naj se distancirajo od uporabe drog. Mlajše generacije so pametnejše, kot smo bili mi, a so danes tudi droge, ki prežijo nanje, neprimerno škodljivejše kot heroin.«
..............
Novogoričani orjejo ledino
Novogoriški župan Samo Turel poudarja, da so bili v Novi Gorici na področju problematike drog v marsičem prvi. »Prvi smo bili, ki smo kot skupnost medse sprejeli komuno za zdravljenje odvisnosti. Prvi smo vzpostavili ambulanto za zdravljenje zasvojenosti. V letošnjem letu smo ponovno obnovili tudi lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti. In zdaj vrata prvi v Sloveniji odpiramo varni sobi. Želim, da bi varna soba dosegla namen in bila v oporo ranljivi skupini.«
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana
