Prvega marca je začela veljati novela Zakona o osnovnih šolah, ki je s seboj prinesla pomembne spremembe v delovanju osnovnih šol po vsej Sloveniji. Ena najbolj izpostavljenih novosti je uvedba Razširjenega programa (RaP), ki je zasnovan kot celovit in bolj strukturiran pristop k organizaciji podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, dopolnilnega in dodatnega pouka, individualne in skupinske pomoči, dela z nadarjenimi, interesnih dejavnosti ter neobveznih izbirnih predmetov.
Cilj Razširjenega programa je ponuditi učencem večjo raznolikost dejavnosti, ki krepijo njihovo telesno in duševno zdravje, kulturno in državljansko vzgojo ter omogočajo učenje učenja. S tem se odgovarja tudi na kritike, da slovenski šolski sistem premalo spodbuja gibanje in preveč poudarja sedenje v razredu. Kljub temu pa RaP za učence ostaja prostovoljen – šole morajo dejavnosti zagotoviti, vendar se učenci vanje vpisujejo po lastni izbiri.
Priprave na uvedbo RaP: kratki roki in hitre odločitve
Uvajanje RaP je zahtevalo hitro prilagoditev šolskih urnikov in načrtov, saj so bile ključne informacije šolam na voljo šele tik pred zaključkom šolskega leta 2024/2025. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Zavod RS za šolstvo sta marca in aprila organizirala srečanja za ravnatelje, na katerih so razpravljali o uvajanju RaP, a šele maja so bile objavljene podrobnejše smernice za izvajanje programa, pravilnik o normativih pa je izšel 17. junija.
Šole so tako morale poleti hitro pripraviti urnike in načrte o izvajanju dejavnosti. »Šole imajo podatke o številu učencev, ki se bodo udeležili RaP, vendar glede vsebine dejavnosti ostajajo avtonomne. Na podlagi znanj svojih učiteljev lahko oblikujejo urnike in dejavnosti, učenci pa se v dejavnosti vpisujejo šele septembra,« so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. To je pomenilo, da so morale šole poiskati začasne rešitve za prve dni pouka, ko učenci še niso bili razporejeni v nove dejavnosti.
Prve izkušnje iz šol: razlike med šolami in prilagoditev praksi
»Razširjeni program je prinesel največ sprememb v prvem triletju osnovne šole, kjer so dejavnosti pred začetkom pouka in v okviru podaljšanega bivanja najbolj razširjene,« pravi Vladimir Znoj, ravnatelj OŠ Zadobrova, in pojasnjuje, kako so na šoli prilagodili sistem ter teorijo spravili v prakso: »Treba si je bilo zamisliti sistem, kako bomo brošuro Zavoda RS za šolstvo, ki je bolj teoretična, spravili v prakso. Naša šola je bila le delno vključena v poskusno obdobje, zato smo morali brez strokovne podpore sami organizirati vse. Z nekaj zamika, približno en mesec, smo vzpostavili delujoč sistem.«
Največje razlike se po njegovih besedah kažejo v jutranjem varstvu. Medtem ko so otroci prej zgolj čakali na začetek pouka, se zdaj izvaja več kot 30 različnih dejavnosti, kot so dodatni in dopolnilni pouk, športne aktivnosti, računalništvo, branje ter različne kulturne dejavnosti. »To je ena najbolj pozitivnih sprememb, ki jih je prinesel razširjeni program,« poudarja ravnatelj.
Šole se med seboj razlikujejo tudi po možnosti vključevanja zunanjih izvajalcev. V Ljubljani mestna občina financira številne športne dejavnosti, kar omogoča, da te izvajajo zunanji strokovnjaki, medtem ko v manjših občinah tovrstnih sredstev ni. Tam morajo šole organizirati dejavnosti na podlagi znanj svojih učiteljev, kar pomeni manjšo izbiro za učence.
RaP v praksi: šola kot prostor raznolikega učenja
Ena izmed glavnih značilnosti RaP je zasnova, ki šolam omogoča, da dejavnosti prilagodijo potrebam in interesom učencev, ob tem pa ohranijo avtonomijo pri izbiri vsebin. To pomeni, da šole same določajo, katere dejavnosti bodo ponujale in kdo jih bo izvajal, pri čemer morajo upoštevati tri ključna področja: gibanje in zdravje, kulturno in državljansko vzgojo ter učenje učenja.
V praksi to pomeni, da šole oblikujejo urnike dejavnosti glede na število učencev in kadrovske zmogljivosti. Na nekaterih šolah učitelji sami izvajajo vse dejavnosti, na drugih pa so razdeljene med učitelje in zunanje sodelavce. Čeprav je RaP za učence prostovoljen, šole s tem ponujajo širši nabor dejavnosti, ki jih starši sicer plačujejo pri zunanjih izvajalcih.
Vladimir Znoj iz OŠ Zadobrova poudarja, da so morali učitelji hitro prilagoditi svojo vlogo in se še bolj vključiti v izvajanje obšolskih dejavnosti, kljub temu pa so se pri njih odločili, da mlajšim učencem olajšajo prehod: »Učitelji, ki so odgovorni za posamezen razred – se pravi tisti, ki so bili prej učitelji podaljšanega bivanja, zdaj po pouku izvajajo več različnih dejavnosti, kar pomeni, da učenci ne menjajo učiteljev. Ena učiteljica je z njimi skozi vse popoldanske dejavnosti – igro, domače naloge, učenje, prehrano in dodatno dejavnost,« razlaga Znoj. Pri starejših učencih pa se RaP manj razlikuje od prejšnjega sistema, saj že imajo ustaljene urnike in dejavnosti.
Učenci ostajajo v šoli dlje
Podatke o tem, ali je bila uvedba RaP smiselna, bo ministrstvo zbiralo vse leto, trenutno je še prezgodaj govoriti, kako to vpliva na proces, na učence in učitelje. »Vendar opažamo, da več učencev ostaja do konca dejavnosti, ker je zdaj zanje bolj zanimivo. Ne čakajo več le na starše, ampak se bolj strukturirano zabavajo in učijo,« pravi ravnatelj OŠ Zadobrova.
Za zdaj tudi s starši nimajo nikakršnih težav: »Na začetku leta sem organiziral sestanek s starši po triadah in jim pojasnil, kako bo RaP potekal, kaj se bo dogajalo … Pojasnil sem tudi, da smo v začetku uvajanja, zato bo trajalo kakšen mesec, da se vse vzpostavi. Zaradi lažjega razumevanja smo se na šoli odločili, da imena predmetov pustimo enaka – na primer dopolnilni pouk se še vedno imenuje tako, da starši niso zmedeni, čeprav je organiziran malo drugače.«
Nadzor in evalvacija: spremljanje izvajanja RaP
Zavod RS za šolstvo bo vsebinsko spremljal izvajanje RaP in zagotavljal strokovno podporo šolam pri uvajanju programa. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa bo sistemsko nadzorovalo izvajanje programa. Šole bodo v posebni aplikaciji vnašale podatke o izvedenih dejavnostih, kar bo omogočalo pregled nad obsegom in vsebino.
Vladimir Znoj pojasnjuje, da so šole že morale vnesti podatke o načrtovanih dejavnostih za celotno šolsko leto. »Aplikacija ministrstva omogoča sistematiziran vnos podatkov, precej so poenostavili začetek. Predvidena je tudi kontrola izvajanja, vendar za zdaj ni jasno, kdaj in kako bo ta nadzor potekal,« pravi Znoj.
